Oznanila župnije Škofljica, 9.10.2022

 

OZDRAVLJENJE  SEŽE  DO  SRCA

 

Pri maši smo slišali eno najbolj neverjetnih zgodb evagelija. Deset srečnih gobavcev seveda ozdravljenih. Bili so ozdravljeni ene najbolj groznih , strašnih bolezni, to je gobavosti. Gobavost je kožna bolezen. Živa in zdrava koža začne gniti in to gnitje gre do kosti, tako, da na koncu zgnije pol roke ali kakšnega drugega organa.

Bolnik se je moral takoj umakniti iz družbe, družine in skupnosti. Mesto je bilo določeno, kje mora odslej živeti. Bolezen je človeka popolnoma izolirala. Tudi, če je zbolel otrok je moral živeti z gobavci.

V filmu Ben Hur je življenje gobavcev dobro prikazano. Gobavci so živeli v globeli. Hrano so jim spuščali po vrvi, da ne bi prišlo do kakšnih stikov. Od življenja niso imeli kaj več pričakovati. Njihove sanje so se popolnoma razblinile o kakšnem srečnem življenju. Vendar so vedno v svojih srcih gojili upanje, da se bodo vrnili k svojim, saj so slišali tudi o Jezusu.

O njem so že kar nekaj slišali, kako je čudežno ozdravil več ljudi. Jezus je bil njihovo zadnje upanje. Jezus jih je poslal naj se gredo pokazat duhovnikom. Duhovniki so bili kakor zdravniška komisija, ki je odločila, kdo se lahko vrne  v vas.

Med potjo so ozdraveli. Veseli so se vračali proti domu. Dobili so potrditev.V njih se je pojavil optimizem, novo veselje do življenja, novo življenje. Mnogi so svoj korak naravnali proti domu, srečanje z domačimi, z družino, z bližnjimi. Teh je bilo devet – ozdravljenih.

Eden, ki je bil po vrhu še Samarijan, za Jude manjvreden, celo njihov sovražnik, je šel najprej poiskati  Jezusa in se mu zahvalil za čudežno ozdravitev. V svojem srcu je čutil, da se mu mora zahvaliti.

Gledano človeško je bilo ozdravljenih vseh deset. A pravo ozdravljenje je doživel samo ta ubogi – ničvreden Samarijan. Devet je bilo ozdravljenih samo na površini kože. Za njih se ni zgodilo nič drugega. Vrnili so se samo v svoje vsakdanje življenje. Ostali so stari ljudje, s trdo držo, sebičnimi navadami, posvetnimi skrbmi in površinskim življenjem. Niso se zavedali, da je človek lahko tudi notranje gobav. To je bolezen srca in duše – notranja bolezen. Devet jih je še naprej hodilo v življenju z gobavostjo. Ni jim še postalo jasno, da so tudi notranje bolni, samosvoji, nehvaležni, sebični…

Toda Samarijan je postal novi človek. Njegovo ozdravljenje je segalo do srca!

Dragi bratje in sestre!

Tudi nas vseh se je ne neki način dotaknikl Jezus. Z njim se srečujemo še posebej v zakramentih.

• Kaj se je spremenilo v našem življenju?

      *Kakšen je rezultat našega srečanja z Njim?

      *In če se je kaj spremenilo, kako daleč je ta sprememba segla?

• Kako je vplivala na naše vrednote, naša vsakodnevna opravila in skrbi, na naš način življenja?
• Ali smo mogoče podobni devetim gobavcem, ki so se spremenili samo na zunaj?

V zrcalu evharistije  III

Voditi mašo

Kam pa jo voditi? Ena od značilnosti naše materinščine, je tudi ta, da ustvarja bogate besedne družine. Knjiga, knjigarna, knjižnica, knjižičarstvo, knjigotrštvo, knjižnji, književnost…Pisec, pisatelj, pisati, spis, prepis, zapis, popis, napis, pisen, pismen… Vleka, vlak, oblak, obleka, obvleči, razvleči…

Dolga stoletja smo na slovenskem maševali in omenjali smo mašnika. Še vedno imamo mašno knjigo in mašni plašč. Kaki dve desetleji pa skoraj dosledno »vodimo maše«. Zagovorniki praqvijo, da zaradi somaševanja, ki je pokoncilska novost. Dogajanje, ko ima eden od duhovnikov središčni, voditeljski položaj. Da, a potem vodi somaševanje, ne pa maše. Slovenska versko – zavest je ustvarila besedno zvezo »darovati sv. mašo« , po nemškem  zgledu »brati sv. mašo« po domačem jezikovnem vzorcu pa preprosto »maševati«.

Mar ni vseeno, samo, da se razumemo? Ali se bomo prepirali za oslovo senco?

Ni vseeno. Pojmovna zveza voditi sv. mašo se znajde na isti ravni kot voditi pogovor. Zakramnetu je s tem odvzet pomen svetega. Znajde se na ravni sekularnega. Na ravni prireditve in ne darovanja. Tako je mašnik le še oseba, ki opravi svoj posel; češ, vodi mašo. Če so tudi cerkveni pevci zgolj koncertno razpoloženi, mašni strežniki pa cerkvenofolklorni okras, od te točke ni več daleč, do tja, da cerkveni dogodki niso razumljeni kot ceremonial /obred!/ ampak kot ceremonija (prireditev).

Ob praznovanju župnije.

Če se ljudem zgolj streže, so potrošniki; če ljudje delajo so sodelavci. Naše župnije  bodo nezdrava potrošniško naravnana združenja, če se od ljudi ne bo zahtevalo, da se vključijo in pomagajo. Tako je kot v družini – edini ljudje, ki ne pomagajo, so dojenčki. Kristjani, ki ne služijo svoji župnijski družini, so v najboljšem primeru učenci /dojenčki/. Drugi vatikanski koncil je postavil novo smer, ki so jo naši škofje znova poudarili. Pomagajo nam razumeti, da to čemur pravimo »laično cerkveno služenje«, ni plan B zaradi pomanjkanja duhovnih poklicev, temveč je zrel sad krščenih.

Spoved za otroke bo v ponedeljek za 4,5, 6, in 7 razred med veroučnimi urami.

Gospodinje naprošam za pecivo za žegnanjsko nedeljo. Bog blagoslovi!

Naš cilj je prprost: vsak član, sodelavec. Da bi ustvarili živo okolje, ki naše člane spodbuja k rasti, morajo ti služiti. Da bi to okolje postalo kraj energičnosti in navdušenja, ki se mu zunanji ne morejo upreti moramo notranje ljudi spraviti v sodelovanje. Streže se obiskovalcem, gostom in tistim, ki pridejo na novo. Člani služijo njim , pa tudi drug drugemu. Vsak član naj se pridruži in služi tudi drugim – družini.

Dan čaščenja sv. RT – sobota 15.10

Pri sv. maši nam prihaja naproti sam božji Sin Jezus Kristus, ki se daruje za nas. Želi se združiti z nami. Ko prijemamo  evharstijo, dejansko častimo  Tistega, ki ga prejemamo. Češčenje Najsvetejšega zunaj maše je nadaljevanje in poglabljanje tega, kar se je zgodilo v samem evharističnem bogoslužju. Številni sveetniki nam dajejo zgled takšnega ravnanja. Posebno se je v tem odlikoval sv. Alfonz Ligvorij, ki je zapisal: »Med vsemi oblikami pobožnosti je češčenje evharističnega Kristusa prva za zakramenti. Bogu je najljubša, nam pa najkoristnejša

Vabljueni k češčenju – 8do 9 ureGumnišče, Zalog, Drenik, Gorenje Blato; ob 9 uri bo sv. maša; od 10 – 11 ureKlanec, Primičeva, Ob potoku, Malnarjeva, Pod hrasti; od 11 – 11.3o veroučenci od 1 do 4 raz. ; in od 11.3o. – 12.oo od 5 do 9 raz; nato se prekine do 14 ure; od 14 do 15 ure od križišč proti Ljubljani – vse ulice; od 15 do 16 ure soseska Lanišče; od 16 do 17 ure – vse skupine v župniji od moivcev do pritrkovalcev. Ob 17 uri bo sv. maša. Vabljeni ves dan!

Godovi in mašni nameni od 10.10. – 16.10. 2022

pon.  Danijel……….za + Angela Cigale, ob 18 uri

tor.    Janez…………za + Ana Ferbežar, ob 7.3o zj.

sre.Maksimiljan….za + Peter Repar, ob 18 uri

čet.   Kolman……….za + Miran ++ Gradišar, ob 18 uri

                                 za + Martin Golobič, ob 19 uri

pet.  Kalist …………za + Minka Kovačič, ob 18 uri

sob.  Terezija……….ob 9 uri za + Ana in Franc Gruden

                                 ob 17 uri za + Martin Iskra – pevci

Ned. žegnanje……..ob 8 uri za žive in mrtve farane

                          ob 10 uri za žive in mrtve dobrotnike cerkve

Župnija je kraj, kjer Cerkev prebiva. Župnije so občestva vere, dejanj in upanja. V njih se razglaša in proslavlja evangelij, v njih se vernike oblikuje in pošilja, da prenovijo zemljo. Župnije so domovi krščanskega občestva; so srce Cerkve.