Oznanila župnije Škofljica, 16.10.2022

KAKO SE NAUČIMO PRAZNOVATI

Praznovanje doma v družinskem krogu je in bo ostalo najbistvenješi del vsakega praznika. V domačem vzdušju so prazniki tisti del leta ali tisti sveti časi, ki nas globoko oblikujejo, nam dajo občutek, da smo ljubljeni, želeni, hoteni, skratka da smo pomembni in da pripadamo drug drugemu. Ta pripadnost pa je občutje, ki ga nujno potrebujemo za zdravo življenje in vsi si želimo, da bi ga drugi spodbudili v nas ter nas s tem osrečili.
Vsi se želimo za praznike vrniti domov, med svoje ljudi, v objem družine, ki ji pripadamo. Vse ostalo je drugotnega pomena, saj je mogoče najmočnejše občutje pripadnosti, sreče, notranjega miru in zadovoljstva ustvariti samo tam, kjer se počutimo doma. Šele na to lahko to srečo delimo tudi z drugimi.
Vsekakor pa je kljub vsej zunanji ponudbi edino dom tisti, ki lahko nudi varnost oziroma edino doma se lahko naučimo kaj je varnost, zavarovanost, sreča in veselje in zato je za praznike pomembno biti doma.
Praznovanja se lahko naučimo le doma, ob osebah, ob katerih gradimo svojo osebnost, torej prvenstveno ob očetu in materi. Oče in mati sta stebra družine. Njuni vlogi sta nenadomestljivi in ključnega pomena za razvoj družine in otrok. Samo ob dveh različnih, a med seboj globoko povezanih odraslih, otrok lahko svojo psihično strukturo razvije do te mere, da bo sposoben osnovnega zaupanja, sodelovanja in sprejemanja odgovornosti, kar so pogoji za miselno, čustveno in vedenjsko doživljanje praznovanja.
Ob materi otrok v sebi izgradi sposobnost zaupanja, ob očetu pa osnovno samozavest in samostojnost ter odgovornost. Ob njunem sodelovanju pa se bo otrok naučil sodelovanja. To je temelj naše psihične strukture, ki se počasi razvija in izoblikuje v vzdušju zgodnjih odnosov. Otrokovo dojemanje sebe, svojega čutenja, potreb in sveta je pogojeno z odnosom, ki ga imata do njega oče in mati, ter z vzdušjem, ki vlada med očetom in materjo. Večji, ko je konflikt med možem in ženo, manj bosta lahko starša in manj bosta lahko slišala otrokove potrebe. Zato se bo otrok »odpovedal« svojim potrebam in se prilagodil tako, da se bo naredil »koristnega« v starševskem konfliktu. Prevzel bo vlogo grešnega kozla, rešitelja, maščevalca, sekundanta. Prazniki, ki bodo za moža in ženo pravo bojno polje, bodo zato za tega otroka najstrahovitejši in čustveno najbolj zastrašujoč čas. Naučil se bo, da se med prazniki ne smeš umiriti, da moraš biti napet, v stalni pripravljenosti, da bo treba na fronto. Kot odrasel bo zato med prazniki ali pretirano skrbel in vse prevzel v svoje roke, ter ostal sam, izčrpan in razočaran, ali pa se ne bo znal vključiti in bo postal tarča nezadovoljstva vseh ostalih družinskih članov.
Mati je srce družine. Ona je tista, ki ljubi brezpogojno in vedno ostane mati, karkoli otrok naredi. Mati ljubi tudi tedaj, ko je otrok zapusti, ko odide, ko si ustvari novo družino. Zato lahko rečemo, da je mati zares odsev božje ljubezni. Ta vzorec ljubezni in sprejetosti bomo tudi pozneje vedno iskali pri drugih.
Oče je steber družine. Predstavlja varnost za celotno družino. V družino prinaša stabilnost. Njegova prisotnost je posebej potrebna, kadar se v družino naseli nemir. Oče je tisti, ki v družino vnaša mir. On je tisti, ki posreduje pogum in smelost, tisti, ki more svojim otrokom dati občutek, da so sposobni, v tem, da veruje vanje, ko jim zaupa, ko jim odpira vrata v svet. S tem pa gradi tudi njihovo samozavest, daje jim občutek pomembnosti in daje tudi občutek, da se bodo mogli spoprijeti z svetom v katerega odhajajo. Oče uvede otroka v svet zunaj družine in tam tudi uspe.

V zrcalu evharistije IV
Za v cerkev je vsaka obleka prava

Pogoj za udeležbo pri sv. maši res ni visoka kozmetika, snažnost in urejenost pa je tudi Jezusova odlika. Nekdanja podeželska revščina in zakmašna obleka! Nepojmljivo! Eno poletno in eno zimsko oblačilo izključno za k maši! Pa če je treba k zdravniku. Ali pa na ohcet. Ta lepa obleka za izbrane potrebe.
Brez posmeha: eleganca! Še tako preprost, neuk, komaj pismen človek je vedel, kaj, komu in kdaj pristaja in kaj ne. Dogodek v cerkvi od krstov, porok, sv. maše in drugih obredov je narekoval zunanjo urejenost. Stopiti pred Boga kot kak rokomavh?
Zelo smo se navadili poudarjati božje usmiljenje, razumevanje in ljubezen do vsakogar. Manj pa izražamo svoj obzir na božjo stran. K cerkvenim obredom prihajamo kakršni pač smo; s plaže naravnost pred oltar.
Nezaslišano, državni protokol pa že ves čas zahteva red. Zadnje čase je tudi sicer vedno več govora o bontonu. Pokazalo se je – najbrž v primerjavi z navadami drugod -, da nam do uglajenega vedenja, torej do osnovne kulturnosti, veliko manjka. Zato: Nazaj k bontonu
Kar se spodobi volu, se ne spodobi bogu, in obrnjeno – to je že stara modrost starih Latincev. Vendar še ni prebila zavsti mnogih sedanjih kristjanov. Pred Boga prihajajo tako rekoč kakor izpod tuša, iz bazena, iz sanitarij, iz spalnice, s plaže, iz grmovja; na pol oblečenii, razvlečeni, brezbrižni, neurejeni. Stari in mladi, moški in ženske in otroci. Toda za vsako vrsto športasi zagotovijo ustrezen dres! Za Boga pa strgane kavbojke!
Saj Bog vendar razume!
Bog že, samo mi ne!
In: pristopiti k obhajilu zgolj ogrnjen z jopico, je videti, kot da grem na sprehod.
/ po zapisu Berte Golob/

Danes je zelo moderno govoriti o odprti družini. Žal mnogi razumejo to odprtost kot svobodnjaški, neobvezujoč način medsebojnih odnosov, ki prinaša seboj razbitost in razvaline pretresljivih razsežnosti: / Lojze Bratina/

Maša na dan vseh svetih bo dopoldne ob 9 uri in popoldne ob 14 uri. Po drugi maši bomo poromali na pokopališče in molili za naše rajne brate in sestre.

V četrtek bo seja ŽPS in pripravi dve temi Darja Kenik, ob 19.30. Pridi!!

NCNG + Ljubo Živanovič
Povejte tedaj vsem mojim dragim, da nisem odšel kakor padajo listi; povejte tedaj vsem mojim dragim, da nisem zaprl za sabo vseh vrat. Še vedno sem z vami, še vedno vas ljubim, nekoč bomo skupaj kakor takrat.
Darovali so v dobre namene in za sv. maše: Škufca Jožica in mož Tone, Alojzij Goršič z družino, Skubic Ivanka z možem Janezom, Tone in Ana Trtnik in Hribarjevi iz Reber. Vsem dobrtnikom se zahvaljujem, tudi v imenu žene Ksenije.

Pričetek skavtskega leta 2022/23
Skavti stega Škofljica 1 začenjajo novo skavtsko leto. Vabijo vse od 8 leta naprej, ki jih zanima preživljanje prostega časa v naravi, spozanvanje novih prijateljev in veščin, da se jim pridružite v soboto 15.10. 2022 pred cerkvijo na Škofljici. Začeli bomo novo skavtsko leto. Pridite – skupaj se bomo trudili živeti skavskega duha. Skavtski pozdrav – Bodite pripravlejni.

Čistijo učilnice – veroučenci 9 razreda
Ker so dekleta in fantje že marsikaj sposobni in poučeni tudi od doma, morejo tudi sprejeti dolžnost, da čistijo prostore učilnic, hodnika, WC in še predverje. Določena sta po dva in dva. Svojega pomočnika so si sami izbrali: sodelujejo Nika Žalac in Nuša Žnidaršič; Pavlina Klara Pirc in Lara Štrus; Neža Žnidaršič in Nejc Žnidaršič; Jan Hrovat in Nejc Podržaj; in Anže Žefran in Erazem Jerebic. Od vseh pričakujem dobro sodelovanje.

Sv. Uršula in praznovanje
V petek bomo praznovali njen god v cerkvi v Lanišču in v nedeljo zunanjo slovesnost praznika. Vabim vse farane, še posebej vabim vse soseščane, saj je naša priprošnjica pri Bogu. Maša bo ob 10 uri.

Godovi in mašni nameni 17.10. – 23.10. 2022
pon. Ignac……….za + starše Gajšek, ob 18 uri
tor. Luka………..za + Janez Potokar, ob 7.30 zj.
sr. Pavel………..za + Helana Kontrec, obl. ob 18 uri
čet. Vendelin……za + Jože Papež, ob 18 uri
pet. Uršula………v častsv. Uršuli v Lanišču, ob 18 uri
sob. JP II………..za + Marija Tekavec, ob 18 uri
ned. misijonska …ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za sosesko Lanišče