Oznanila župnije Škofljica, 13.11.2022

 

TAKO IMENOVANI  »SLABI ČASI«

 

Ljudje tožijo čez sedanje čase in pravijo, da je svet sedaj tako slab, da slabši ne more biti. Nič novega, enako so tožili pred stoletjem in tako bodo tožili čez sto let. Predvsem je to nekaj naravnega, ker vsakdo čuti  najbolj svoje sedanje gorje, prejšnjega in bodočega zla ne čuti toliko. Vendar ima vsak doba svoje gorje, ki ga prejšnje dobe niso imele in ga niti niso mogle imeti. Naša doba na primer beleži vsak dan  vsaj tisoč mrtvih na cestah vsled avtomobilskih  nezgod, česar seveda v prejšnjih časih ni bilo. Tak je pač zgodovinski razvoj človeškega rodu na tej naši zzmlji. Ne napreduje, pa tudi ne nazaduje vedno ravnočrtno in v vsakem pogledu istočasno. Včasih je v enem odseku  velik napredek, v drugem pa manjši, če ne morda zastoj ali celo nazadovanje. V našem stoletju na primer so napredovale naravoslovne vede s tehniko vred več kot vsa prejšnja stoletja. In prav to je dalo povod, ne razlog, ampak povod za nazadovanje v versko moralnem pogledu. Pa kakor rečeno ne napredek, ne nazadovanje ne gresta vedno po ravni črt. Zgodovinski razvoj gre nekoliko po krivulji, gre gor in dol. Človek je omejen v vsakme pogledu; omejen in slaboten. Ko se torej čuti  na višini, se ne sme prevzeti, ker je njegovo znanje in njegovo delo v resnici nepopolno. In ko se čuti ponižanega, ne sme obupavati, ker se bo kmalu spet dvignil.

Tudi na sedanje množično opešanje v veri in morali ne smemo gledati brezupno. Zadnji koncil nam je vlil novega uanja, Gaudium et spes, veselje in upanje, s temi besedami se pričenja koncilski odlok o Cerkvi v sedanjem svetu. Da, z veseljem in zaupanjem moramo gledati  na sedanji tako nemirni svet. Saj je v njem še marsikaj dobrega, marsikaj pozitivnega. Saj ne more moralni , socialni in politični red sloneti trajno na brezboštvu in nemoralnost. Zato se v zadnjem času spet pojavlja  žeja po Bogu, po veri, po moralnem redu, po spoštovanju avtoritete. Seveda ima ta žeja  včasih precej revolucionarno lice, tudi v naši Cerkvi. A božji Duh, ki vodi svojo sveto Cerkev, bo znal tudi iz tega kipečega mošta narediti dobro vino. Zgodovinska krivulja se je pa le počela dvigati, če ne v Evropi, pa drugje po svetu.

Kar se tiče krščanskih narodov, živimo res v času velikega odpada od nekanje vernosti in od nekdanjega življenja po veri. V mnogih dušah je namesto  vere v Boga stopila vera v ta svet in navsezadnje  vera v lastni jaz. Človek, ki si je tud na zemlji  vse tako udobno uredil, ne čuti več potrebe po nebesih. Tudi nima ta napredni človek rad Boga kot svojega gospoda nad seboj, saj že sam gospodari nad naravo in upa, da bo kmalu obvladal  tudi veseolje. Poleti na luno, ki so stali miljarde dolarjev, so mngim omeglili trezno razsodnost ter dvignili v marsikom nespametno domišljijo, češ, da se pričenja nova doba, človeške zgodovine, ko človek ne bo več omejen na ta naš planet, marveč se bo prosto sprehajal po drugih svetovih. Človek je pred Boga postavil svojo lastno umsko moč in spretnost. To seveda ni napredek, marveč zameglitev človeškega duha. Pa ta megla se bo sčasoma razkadila. Potek zgodovine  bo sedanjemu človeku dokazal , da je omejeno bitje, vendar namenjen za višje polete, kakor so spehodi na luno.

Gospod, v molitev in mašno daritev ti priporočamo svoje drage:

++ starše Trtnik,  ++ starše Zupančič, + Ivan Zupančič, za vse ++ iz družine Zupančič, + Ivi Potokar, + Silva Česnik, + Ana, Tone Ferbežar, + Peter Kvaternik, + Ivanka, Martin Golobič; ++ Kočar, ++ Erjavec, ++ Golobič, ++ Boštic, ++ Tomažič – Lanišče, ++ Boh – Pece, + Zevnik Frančiška, +Jože, Marija Gruden, + Alojzij Tome, +’ Ivana Vukotič, + Janez, Frančiška Marucelj, + Franc Krivec, + Anton, Rozalija Krivec, +Janez  in ++ iz družine Blatnik, za ++ starše Kovačič, ++ Trtnik, ++ Zajc, ++ Ferbežar, ++ Krnel, Pivka, + mama Gabrijela, ++Brodnik, ++ Drobnič, + Ivanka , Ernest Markoč, + Mestek Alojz, ++ Goršič, ++ Verbič, + Kaja Bučar, + Peter Kvaternik, + Silva Česnik, ++ starše Modic, + Anton Zupančič, +Antonija Štrubelj, + Vincencij Štrubelj, + Ivan Strgar, + Pepca Perčič, ++ Štrubelj, ++ Strgar, ++ Perčič, ++ Bolta. Udeležimo se maše in za njih molimo.

Seja ŽPS  bo v četrtek po maši, ob 18.3o. Tema – razno in še ena tema bo zraven iz zvezka. Pripravi Imre Jerebic, diakon. Vabljeni!

V ZRCALU EVHARISTIJE

Kaj pa je pri vas cerkev VI

 

Kaj je davni rod  postavil z verno silo na vrh gora;

danes pod goro postavi vilo, vso brez Boga

                                                         (S.Sardenko)

Cerkvica vrh gore, cerkvica bela… Nekoč je bilo;  na pogled  skoraj tako kakor v pravljicah. Sicer pa vse zgrajeno  s trdno vero in ob tem s trdnimi zidaki, tramovjem, stebri in vso lepotijo. Angelci od stropa dol, trikotnik z božjim očesom, svetniki ob vsakem oltarju, križi in križci, visoki svečniki, od hoje zdrsan tlak, ponekod še svete štenge, povsod lebdeči vonj molitve. Cerkev odprta od zore do mraka. Pretok ljudi, pa včasih  v njej le kak samotni molivec. Mnogomnogokrat  sredi dneva  duhovnik z brevirjem…

Marsičesa od tega ni več.

Moderni čas je prinesel tudi modreno arhitekturo. In zdaj je po vsem svetu tako, da je vsaka banka višja in mogočnejša od cerkve.

Dvoranski tip cerkve se je približal skupščinskemu slogu, postaja brez izrazitega  okrasja, večnamenski. Mnogokrat pa kliče  nase Kristusov tempeljski nastop. Bič in sveto jezo.

A cerkev je svetišče, in če se tudi zgolj občasno  spremeni v kaj drzgega, postane razcerkvenjena. Vstopno mesto za…

Ne bo držalo, da so moderne cerkve samo zato, ker niso romanske, gotske, baročne… vaba za nesvete namene. Kaj se v cerkvi dogaja, ni odvisno od njenega sloga, ampak od nas. Ali je cerkev »hiša bolja in vrata nebeška«, se pokaže z nami. Kakor mi dojemamo sveto in božje, tako z nami diha cerkev. Tudi cerkev neha izžarevati  svetost, kadar se verniki izneverimo  svetemu. Kot da se to v zgodovini ne bi že kdaj zgodilo! Pot nazaj k izviru pa je bila zmeraj dolga in naporna.

Naše cerkve so skoraj po vrsti čez dan vse zaklenjene. In to ob kristjanih  in zaradi kristjanov, ki bi , tudi če bi bile odprte, šli mimo…

»Jokal bom,« je deček rekel očetu, ko ga je postalo strah, da bi bil sam…

»««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««

Sveto »poslednje olje«  je torej samo po sebi pravilen in čisto nedolžen  izraz.

Mnogi so naredili iz tega tako dragocenega zakramenta pravi strah, pravi bognasvaruj. Odlašajo do zadnjega, ko je smrt res blizu. Odrekajo  bolniku pokrepčanje, ki bi ga bil deležen dokler je še pri čisti zavesti. Kakšna zabloda!Sveto maziljenje je edini zakramnet, ki meri tudi na telesno ozdravljenje, vsi drugi zakramneti merijo izključno na duhovno korist.

Teden zaporov = Teden molitve 13.-19.11. 2022

Teden zaporov je v svetu že več kot štirideset let, v Sloveniji pa že osemnajsto leto, ponuja molitveno literaturo krščanskim skupnostim s povabilom s povabilom k molitvi za vse, ki jih zaznamuje zapor: za zaprte osebe in njihove svojce, za žrtve kaznivih dejanj in njihove skupnosti, za delavce in prostovoljce v zaporih in za kazensko pravni sistem. Povabljeni ste, da vsak dan tedna zaporov molite po namenu  posameznega dne in se hkrati vprašate, ali lahko kot posameznik ali skupnost storite kakšno dobro delo za katero od skupin, za katere molite. Vsak dan bomo pri maši molili za rešitev težkih situacij in za vrnitev v vsakdanje življenje.

Hrepenite po ljubezni…

Priprava na krščanski zakon v Ljubljanski nadškfiji v letu 2023. Cerkev vama želi pomagati, da bo vajin zakon srečen, trden in bogat…Seznam priprave dobite v župnijski pisarni.

Pridite ponj zaročenci.

Obisk medicinsko –humanitarne odprave – Zambija

Smo skupina 6 bodočih zdravnikov, ki bomo poleti od julija do septembra 2023 v Ljubljani odpravljamo na humanitarno odpravo v Nangomo v Zambiji. Ekipo sestavljamo Tina, Eva, Laura, Jerca, Gašper in Tomaž. Na odpravi se bomo priključili delu lokalnih zdravnikov v bolnišnici Nongoma mission hospital. Trudimo se prodobiti čimveč medicinskega znanja, hkrat bomo do odhoda zbirali zdravila in medicinske pripomočke. Z darovi bomo pomageli pri razvoju bolnišnice v Nangomi. Veseli bomo finančne podpore, materialni sredstev, molitev in nasvetov, ki bi nam pomagali pri uresničitvi našega projekta. V ta namen  bomo zbirali tudi sredstva po župnijah po Sloveniji. Obiskali nas bodo  v nedeljo 20.11, 2022 ob 8 in 10 uri. Priporočam.

                                                       Laura Pust

Godovi in mašni nameni 14.11. – 20.11. 2022

pon. Nikolaj……Milan Lamovšek, obl. ob 18 uri

tor.   Albert……..za + Anton Ferbežar, ob 7.30 zj.

sre. Škotska…..za zaposlene v domu, ob 15.30

sre. Marjeta……za + Peter Repar, ob 18 uri

čet.   Elizabeta….za + Umič Mičo, ob 18 uri

pet.   Filipina……za + Amalija Zupančič, obl. ob 18 uri

sob.  Matilda……za + Janez Potokar, obl. ob 18 uri

ned.  Kristus Kr…ob 8 uri za žive in mrtve farane

                             ob 10 uri za + Kajetan More, obl.