Oznanila župnije Škofljica, 5.3.2023

NA  GORI

 

 Jezusov spremenjenje na gori je velika skrivnost. Če hočemo razumeti, kaj pomeni ta skrivnost, moramo najprej vedeti, kaj je pomenila za Jezusa samega. Kakšno mesto je zavzela ta skrivnsot v njegovem življenju.

Tudi Jezus je imel človeško srce, kakor ga imamo mi. Poznal je veselje in žalost. Če listamo evangelij, potem najdemo tudi mesta kako je Jezus jokal, na drugem mestu pa ga nam kaže evangelij kako se je Jezus tudi veselil, kako se je nad nekom čudil nad drugim pa vzdihoval, bil je ganjen in tudi potrt.

Kdaj se je zgodil Tabor, v katerem času Jezusovega življenja, se je zgodilo njegovo spremenjenje na gori.

Jezus je že veliko oznanjal v Judeji in v Galileji, da je prišlo božje kraljestvo, kako morajo sprejeti božje kraljestvo, da je on tisti Odrešenik, ki mora priti, da je On božji Sin. Jezusa niso sprejeli ne v Judeji in ne v Galileji so ga polagoma začeli celo zapuščati. Množice, ki so ga poslušale in gledale so od njega pričakovali kruh /hrano, čudeže/  ne pa vero. Ko je spregovoril o evharističnem kruhu in ko je rekel: »kdor bo jedel ta kruh in pil mojo kri, bo vekomaj živel… so ga zapustili celo nekateri najožji prijatelji.

In ko jih je vprašal, kaj pravijo ljudje o njem, je bil najboljši odgovor, da je nekdo izmed prerokov. Niso ga več sprejeli kot Odrešenika. In Jezus je v tem trenutku napovedal še naslednjo težko stvar za apostole in vse ljudstvo, da bo trpel in umrl na križu.

Sedaj lahko vsaj malo zaslutimo, kakšni občutki so napolnjevali Jezusovo srce, ko se je s tremi apostoli podajal na goro Tabor, z Petrom, Janezom in Jakobom. Šel je na goro, stran od ljudi, množic in velikega hrupa, in vsakdanjosti. Njegovo srce je bilo polno bolečine zaradi nehvaležnosti, zaradi nevere. Poleg tega je videl pred seboj še  podobe trpljenja, križa in smrti. Kaj je Jezus storil v tem razpoloženju. Obrnil se je k svojemu očetu in z njim govoril.

Zato je šel od množic, na visoko goro, potreboval je samoto, da bo na samem z svojim Očetom  reševal stisko v kateri je pristal. Z njim bo reševal  usodo človeštva, pri katerem je tudi popoln zemeljski poraz  lahko zmaga.

Jezus je imel take noči in trenutke zelo rad, v katerih je izročal  ljudi v božje roke, svoje odločitve in usodo. V evangeliju večkrat beremo o takih nočeh – izbira apostolov, po čudežih v Kafarnamu, ob pomnožitvi kruha v puščavi, tako se je zgodilo tudi na gori Tabor. Molil je za svoje učence, saj prihaja čas ko bo trpel in učence mora utrditi v veri.

Ves predan je sprejel tudi Očetovo voljo: »Glej prihajam, da izpolnim tvojo voljo Gospod. Pripravljen je piti iz keliha trplejnja.

Ta Njegova predanost v božjo voljo pa je zanetila iskrico poveličanja. »Njegov obraz se je zasvetil kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot sneg.«

Kako so bili navdušeni ob tem dogodku Peter, Janez in Jakob. »Naredimo tri šotore, tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Nase niti pomislili niso. Naša slabost je, da se hitro navdušimo in tudi prav tako hitro naveličamo. Vsem nam manjka vztrajnosti v dobrem.

To je sporočilo tudi za nas, naj poglabljamo svoj odnos s Kristusom in naj gojimo osebni odnos z Njim, da bomo iz lepote tega odnosa vedno črpali moč, tudi v času preizkušnje. Pokojni Vinko Kobal je pripovedoval o duhovniku, ki mu je prišel povedat, da bo zapustil poklic. Ko ga je Vinko vprašal, ali kaj moli, mu je ta priznal: »Molitev sem opustil.« Opustil je osebni stik z Bogom in pozabil na lepoto odnosa z njim…

V  ZRCALU EVHARISTIJE

Dan  za Gospoda

 

                                                      Govori Gospod, okrepil si me

Nedelji pravimo Gospodov dan. Utemeljen je v Sv. Pismu, v tako imenovanih dnevih stvarjenja. Šest dni garanja, bi rekli danes, potem pa rekreacija.

Domenica. Nedelja. Nedelja. Dan, ko naj ne delamo. Dan za Gospoda in za naš počitek po njegovem vzorcu. Pomen je verski. Jezus ga je nekoč strnil v jedernat odgovor farizejem: Dajte torej cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je Božjega. Vsi oblastniki nam najprej naložijo  delo in davek na zaslužek. Tudi Bog a z dodatno vrednostjo; s svojim blagoslovom. Davka nanj ni.

Za vernika ima nedelja pomen velike noči. Brez evharistije bi bila zanj prazen dan; lebdeči čas, izvotljen, suh in pust. Pravzaprav ga tako doživlja tudi nevernik, zato ga z nečem napolnjuje. Zgolj poležavanje ga spavlja v nervozo, mora se gibati. Nekaj početi, nekam oditi. Kristjan najde svoj mir in počitek na Gospodovi dlani.

A dan za Gospoda je pravzaprav vsak dan toliko bolj, če smo našli čas tudi za  navzočnost pri delavniški sveti maši. Težko, da. Saj pridemo iz službe, ko se že nagiba dan. A vsi družinski člani, sploh pa ne vsi sorodniki, niso več uslužbenci in delavci. Dočakali so upokojitev. Mnogi med njimi so čili in zdravi. Negujejo svoj vrt. Skrbijo za telesno zdravje. Toliko lažje zdaj še za duhovno stran življenja. Zakaj ne bi tedenske ene sv. maše  namenili zase in za svoje bližnje? Za duhovno rast župnije? Za nove duhovne poklice? Za mir doma in v svetu? V zahvalo za vse dobrote , dobrine in milosti!

Bili bi okreplejni. Postali bi pogumni. Zaupali bi v božjo Previdnost. Zadovoljnim in srečnim bi obraz žarel kot Mojzesu, prihajajočem iz Sinaja. In kar je najpomembneje: bili bi pričevalci.

NCNG + Marija Ahlin

Življenje je priprava na večnost in smrt je vrnitev k Bogu. Darovali so: brat Feliks, njeni nečaki, Gracarjevi in Franc Anžič z družino. Hvala!

 

Maša za prvoobhajance ob sredah v pripravi na sveto obhajilo

V sredo se bomo srečali drugič in govorili o samem začetku sv. maše in o poslušanju božje besede. Govorijo nam starozavezni preroki, tudi sami psalmi nas opozarjajo na brano božjo besedo in vedno pri maši slišimo tudi nekaj Jezusovih besed. Ko premislimo besede nato Jezusa prosimo tudi za pomoč, v prošnjah za vse potrebe. Veroučenci in starši pridružite se nam ob sv. maši ob 18 uri. Pri maši bomo tudi prepevali.

Križev pot na današnjo nedeljo – Gumnišče ob 18 uri

Postni čas nam daje lepo priložnost, da se ustavimo pri molitvi križevega pota. Gremo z Jezusom na goro Kalvarijo. Na poti se srečujemo z Jezusom, ki za nas nosi težki križ, trpljenje in s tem nas odrešuje. Ko v molitvi premišljujemo Jezusovo pot s križem na Kalvarijo, začutimo, da je s svojim trpljenjem in s smrtjo potrdil svoje besede: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da da svoje življenje za svoje prijatelje.« Podoživljanje Kristusovega trpljenja s pomočjo križevega pota rodi bogate duhovne sadove. Pomaga nam, da lažje nosimo svoj križ in rastemo v ljubezni do Jezusa in vsakega človeka. Pridi in molimo skupaj.

Na četrto postno nedeljo bomo poromali na Hrib pri Škofji Loki, kjer bomo molili križev pot. Vabljeni.

Oljčne vejice 2023

Iz župnij slovenske Istre bomo tudi letos ponudili in pravočasno  dostavili župnijam špo Sloveniji oljčne vejice. Kmetje po slovenski Istri velikodušno prispevejo obreazne oljčne vejice za uporabo na cvetno nedeljo. Hvaležni smo tudi za vsak prispevek, ki gre za obnovo istrskih cerkva. Hvala.

Spomladansko srečanje članov ŽPS in sodelavcev  Cerkve

Srečanje se pripravlja za ključarje, krasilce, bralce, čistilce, izredne delevce obhajjil in za člane ŽPS, ki bo v soboto 18.3 ali 25.3. 2023, bo v Zavodu sv. Stanislava od 9.oo do 13.oo – skupno kosilo. Več informacij dobite v povabilu.

Godovi in mašni nameni  6.3. – 12.3. 2023

pon. Nika………….za + Marija Ahlin, 7 dan, ob 18 uri

tor.   Felicita…….za ++ Lešnjak, ob 7.3o zj.

sre. Janez………..za + Jožef Skubic, st. obl. ob 18 uri

čet.   Frančiška…za + Ciril Finc, ob 18 uri

                               za + Anton Okoren, ob 19 uri na Gum.

pet.  Makarij…….za + Ivanka, Karel Skubic, ob 18 uri

sob.  Benedikt….za + Bedič Aleksander, Tatjana, ob 18 uri

ned.  3 postna….ob 8 uri za žive in mrtve farane

                              ob 10 uri za ++ starše Marolt