Oznanila župnije Škofljica, 12.3.2023

 

TEDEN  DRUŽINE

 

Pred nami je teden družine, ki ga obhajamo med praznikom sv. Jožefa in Gospodovim oznanjenjem. Vsak leto ga obhajamo pod drugim geslom. Letos ga bomo obhajali pod geslom »Mir se začne v družini.« Za ta mir smo odgovorni vsi člani družine.

»S to hišo mi nič nimamo«. Ko smo se v družbi pogovarjali o tem, kakšen odnos ima kdo do svojih sosedov, mi je neka žena s ponosom zatrjevala, da ni taka kakor drugi, ki se vedno kaj sporečejo s sosedom. »Jaz se nikoli«, je zaključila. Pa sem bil nemalo začuden, ko sem komaj nekaj dni po tistem videl in slišal isto ženo, kako je glasno ozmerjala svojo sosedo kar preko plota. Bil sem toliko predrzen in sem jo spomnil na njene besede. Zanimalo me je kaj bo odgovorila na moje besede. Človek bi mislil, da bo v zadregi in da ne bo vedela nič odgovoriti. Toda prav nič jo nisem spravil v zadrego. Neovirano mi je odogovorila: »Saj se nisem prepirala; samo svoje sem ji povedala – in konec.«  »A tako,« sem zajecljal; zdaj sem bil jaz namesto nje v zadregi.

Ljudje se radi oprimejo gesel ali načel, ki so jih sami oblikovali, na katera so pa tudi ponosni, saj so na prvi pogled kar imenitna. »S to hišo mi nič nimamo« se pravi dobesedno: nič hudega in nič dobrega, toda vsakdo nehote »zapoje« te besede tako, da zveni iz njih kakor stara modrost, češ: Mi smo pametni ljudje, pa raje odnehamo. Tako ljudje hlinijo modrost sebi

in drugim v resnici pa je stvar precej drugačna.

»S to hišo mi nič nimamo« skoraj vedno pomeni, s to hišo smo v sovraštvu, zato nič ne govorimo, razen, da se izjemoma ozmerjamo ali pa, če je treba tudi stepemo, ali pokličemo policijo.

Gospodar, ki je rad s ponosom ponavljal, češ »s to hišo mi nimamo nič, ker je hotel reči, da so pač »boljši » in »poštenejši« od soseda, ki je tat in goljuf, se je takoj spravil na sosedovo kokoš, ko je komaj z eno nogo stopila z meje v njegov sadovnjak. Tako je pograbil krepelce, lopnil trikrat po njej, da je obležala mrtva ne meji kot krvavi dokaz za njegov ponos, da  »S to hišo mi nimamo nič«. Taki primeri nam dovolj zgovorno pričajo, da je še vedno resnična slika življenja, kakršno podaja Ksaver Meško v črtici »Petelin in gosak; napisana  pred več kot stoletjem. »S to hišo mi nič nimamo« gre večkrat iz roda v rod. Oče umira in še na smrtni postelji potomcem, tako rekoč za testament, kot poslednjo voljo naroča: »Otroci dobri si bodite med seboj, živite kakor so živeli vaši očetje, ohranite mir in slogo s sosedi, z ono hišo tem pa nič ne imejte!« Ta nič ne imejte pomeni milejšo obliko za testement sovraštva do soseda.

Če so otroci pametni se takega tastamenta ne držijo. Če pa nimajo dovolj srčne kulture s sovraštvom nadaljujejo.

Pameten oče je pripovedoval: »Naši starši s to hišo niso nič imeli, tudi otrokom so naročali, da ne smemo s sosedovimi govoriti, jaz pa pravim: sosed je sosed, dober si bodi z njim, tudi če on ni dober. Tako lahko pameten naslednik v hiši prinese boljše odnose do sosedov in pozneje se izkaže, kako naspametno so ravnali predniki, ko so gojili za vso družino obvezno sovraštvo do te družine »do te hiše«, saj utegne »ta hiša« biti najboljši sosed, samo dobre volje je treba. Včasih res že zadošča dobra volja z ene same – z naše strani. Otroška družba  je sama tista, ki otroka »kvari«, ne glede na to, ali so psamezni otroci v družbi dobri ali ne, čeprav tudi vzgaja kreposti, ki jih osamljen otrok nikoli nima: obzir do drugih, radodarnost, družabnost, prilagodljivost in podobno. Prav to velja o vsaki družbi, ki ima vedno svoje dobre in spodbudne strani posameznika, a vpliva tud slabo, ker v družbi so sile, ki jih v vsoti posameznikov v nji zaman iščemo, kakor pravi latinski pregovor: »Vsak senator je zase dober, senat kot celota pa je najhujša zver.«

V  ZRCALU  EVHARISTIJE

 

Spačenost pa taka

…dan, …čer.

Hvaljen Jezus. Skoraj opuščen pozdrav. Razen pri verouku…

Mir tej hiši. Da bi še kdo pozdravil, ko pride? Mir z vami. Ob koncu maše, sicer te želje ni slišati.

Dober večer  Bog daj. Kdo pa je ta, a prihaja iz kakšne stare gledališke predstave?  Samo še dan, čer…čao. Nič bolj žalostnega kot čao. Fašistična zmerljivka za naše rojake, mi pa veselo mahamo z njo. Schiavo! V italjanščini : suženj! Hvala za tak pozdrav.

Lep dan. Uživaj!Ob tem pozdravu se nam že taja srce. Kakšna milina!

Namreč: uživaj! Pač po starem hedonistničnem geslu, kako pa!

Bog s teboj. Da ni to že žalitev? Le kaj je mislil? Ali me ne mara več?

Se vidimo. Na svidenje. Kaj bi si mogel želeti lepšega? Prijazno ponovno srečanje. Mar ni to lepo in pomirljivo. Potem pa spet: Naj bo seksi. Pa kar iz ust mlečnozobe veroučenke. Tudi mamino navodilo v tem slogu: Ostrizite ga tako, da bo seksi. Kdo drug kot štiriletni otročaj.

To kar nam leti iz ust, je naša osebna izkaznica kulture. Kultura ni zgolj naše poznavanje visoke umetnosti in delovanje v njej, ampak je najprej naš vsakdanjik in obnašanje v njem. Ne bojte se! Je rad svojim plašljivcem rekel Jezus. Mir vam bodi.

Sokristjana, duhovnika, redovnika, redovnico…bi pa res lahko vsaj kdaj pozdravil s Hvaljen Jezus. Vekomaj amen.

Revija Najst za mlade kristjane

Hvaležni vam bomoče boste revijo Najst priporočili birmanskim botrom. Revija Najst birmanca spremlja  tudi po birmi, ko neha obiskovati osnovni verouk in se pridruži mladincem. Teme jim pomagajo, da gredo v globino. Naročila: 01/360 – 28  – 28

Revija Mavrica

Naprošamo vas, da mini Mavrico izročite otrokom. Starši pa naj jim doma pomagajo pri reševanju, naj starši peljejo otroke po poti vere. To je lahko tudi del priprave na sv. obhajilo. Naročite na tel: 01 360 – 28 – 28. Hvala!

Teden družine 2023

Geslo v tem letu je »Mir se začne v družini. Ker se praznik sv. Jožefa premakne z nedelje na soboto bomo tudi teden začeli dan prej, to je v soboto 18. 3. Začeli ga bodo s polurnim video programom, ki se bo predvajal po župnijah. Nato naj bi se po župnijah zbrali k pogovoru možje in očetje o vsebini predvajanja. Na nedeljo naj bi se po župnijah organizira družinski križev pot v naravi. Sami si izberejo tekst križevega pota. Od ponedeljka naprej pa bo vsak večer potekalo dvajset minutno srečanje po Zoomu /molitev, kratek kviz za otroke, zgodba o miru, pesem – družine in zaključna molitev, blagoslov škofa/. Zaključni dan 25. marec – zaključni nagovor za žene in matere, pogovor po župnijah. Vabljueni k sodelovanju.

Seja ŽPS – v četrtek 16.3. 2023

Razločevati in se odločati /9/ in Oblast in sodelovanje /10/. Prav skupinsko  raziskovanje in pretresanje, zlasti pa skupinsko sklepanje, je nedvomno eden najprimernejših in človeka najvrednejših načinov prevzemanja odgovornosti. Če bomo samo pričakovali navodila od zgoraj ali že iskali  že izdelane recepte, je nevarnost, da se bomo odtujili stvarnosti in osebno obubožali. V svetu v katerem se vse z največjo natančnostjo preučuje, mi nadaljujemo kar po domače (po starem). Rek velja: »Več glav več ve.«

Praznik sv. Jožefa – krušni oče /18.3./

Zunanjo slovesnost praznika bomo obhajali v soboto 18.3. ker sama nedelja – postna, prevzame praznik. Danes ves svet hiti, ne pozna postanka in miru. Ta naglica za seboj potegne človeka. Ta svet potrebuje može, ki podobno kakor Jožef pričajo o višjem in spokojnejšem življenju, o življenju, kjer se duša približa Bogu in združi z njim. Na praznik vabljeni k maši.

Godovi in mašni nameni  13.3. – 19.3. 2023

pon. Kristina………..za + Ana Černe, 30 dan, ob 18 uri

tor.  Matilda…………za + Rado Demšar, ob 7.3o zj.

sre. Klemen………..za zdravstvene delavce, ob 15.3o

                                  za + Dušan Gruden, 30 dan, ob 18 uri

čet.  Herbert………..za + Slavka Rot, pogrebna, ob 18 uri

pet.  Patrik………….za + Angela Kastelic, obl. ob 18 uri

sob.  Jožef…………..za + Nada Nose, ob 9 uri

                                   ob 18 uri za + Helena Gruden, ob 18 uri

ned.  4 postna………ob 8 uri za žive in mrtve farane

                                  ob 10 uri za + Jože Hrovat