Oznanila župnije Škofljica, 2.4.2023
Razkrivanje in češčenje križa
Mnogi gredo ob razkritem križu mimo. Mnogi ostanejo. Ker spadajo semkaj. Ker so tukaj vse našli. Ostanejo. Pred tem križem pokleknejo grešniki – ah, to smo mi vsi. Saj smo Kristusa mi križali. Kajti naši grehi so nanj položeni. Iz našega greha se je porodila smrt, ki je njega prizadela. On je trpel, kar smo mi zakrivili.
»Pred nejgovim križem jokajo trpeči. Katera noč stiske, bi ne bila njegova noč? Katere solze niso posvečene z njegovimi solzami. Kateri bridkosti je treba več vedeti, da bi mogla biti prestana v upanju, kakor pa vedeti to, da jo je nosil Sin človekov, ki je bil božji Sin.
Pred njim kleče otroci. Kajti ljubil jih je in jim čeprav je vedel, kaj je v vsakem človeku, zaupal – ter je klical svoj gorje zoper tiste, ki pohujšajo katerega izmed teh malih.
Pred njim kleče stari, ki nimajo – če odkrito povemo – ničesar več pred seboj in tudi ne smejo imeti, razen to, da umrejo. Pred umirajočim Bogom klečijo. In vedo, da jih še čaka tista največja milost in tista najtežja storitev, ki jo samo tisti prav sprejme in prav izvrši, ki umrje v njem in z njim.
Molče klečijo pred njim osamljenci. Kajti omn, ki je najbolj osamljen, on, ki umira v puščavi smrti in v zapuščenosti od Boga, on jih pozna in je dal,da je njihova bridka osamljenost dobila vstop v njegovo lastno
srce, dokler ni bilo iz njega izrinjeno vse drugo, le ljubezen do zapuščenih ne.
Pred njim jokaje kleče vdove in matere, ki so izgubile svojega sina. Kajti njegovo oko še gleda ljubeče in skrbno skozi temne sence smrti, ki ga objamejo, na matere, ki jih mora pustiti osamljene.
Pred križem padajo na tla tisti, ki ljubijo. Kajti pri njem je vsa moč ljubezni – in vsa moč, ki razočaranje ljubezni spreminja v tisto ljubezen, ki je močnejša kakor smrt, v tisto edino Kristusovo ljubezen, ki se more hraniti od lastnega ognja in ki ostane.
Pred križem kleče učenjaki in modrijani. Zato da se nauče, kako ničeva je vsa mosrost, ako se ne izgoreva v blaženi nespameti ljubezni. Zato da se nauče, kako je tista logika križa, ki je Grkom nespamet in Judom pohujšanje, njim, ki so na poti zveličanja, božja modrost in božja moč, in kako je Bog hotel po nespameti križa rešiti svet, da bi ubmolknila usta in bi se pred nespametjo božje ljubezni ponižala sleherna modrost sveta.
Pred križem klečijo duhovniki sveti, ker morajo oznanjati Križanega in ker vedno pijejo iz keliha njegovih neuspehov. Ker njegovega usmiljenja bolj potrebujejo kakor vsi drugi. Zakaj od njih se bo zahteval obračun, ali so pazili na kri, ki je danes tekla iz ran Sina človekovega. Tako vsi, ki so spoznali božje usmiljenje, poklekujejo pred križem, ki se nevidno vzpenja kvišku skozi vse prostore in vse čase. In padajo pred njegovim obličjem. Molčijo. Jokajo. In molijo Križanega.«
Iz grške liturgije velikega petka:
Zaradi drevesa je bil Adam izgnan iz raja. Zaradi drevesa križa sme razbojnik prebivati v raju. Oni je z uživanjem sadu prelomil zapoved Njega, ki ga je ustvaril. Ta pa je izpovedal vero v tistega, ki je bil z njim vred križan, v skritega Boga, in je zaklical: »Spomni se me v svojem kraljestvu.
Zaradi mene si bil križan, da bi bilo meni odpuščeno. Tvoja stran je bila prebodena, da bi od tamkaj name tekle reke življenja. Ti si bil preboden z žeblji, da bi jaz, v zaupanju na veličino tvoje moči v globini tvojega trpljenja, klical k tebi: O Kristus, ki podeljuješ življenje, moj Odrešenik: Slava tvojemu križu in tvojemu trpljenju!
Godovi in mašni nameni 3.4. – 9.4. 2023
pon. Sikst……….za + Ciril Smole, obl. ob 19 uri
tor. Izidor…….za ++ priporočene v molitev, ob 7.3o zj.
- Vinko…….za + Slavka Rot, 7 dan, ob 19 uri
Vel. čet…………..ob 19 uri za+ Frančiška Možina, obl.
Vel. petek ……..ob 19 uri obredi velikega petka
Vel. sobota……ob 19 uri za + Marija Tekavec
Vel. noč………….ob 7 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Luka Božič, obl.
Velika noč – to je največji praznik v cerkvenem letu. Povzdigujemo novo stvarnost in slavo Vstalega , tudi božjo moč in zmago nad smrtjo in grehom. Slovesna Aleluja , slovesna sv. maša za lepo skupno praznovanje v cerkvi in doma.
V ZRCALU EVHARISTIJE
Sveti trenutki
Kadar uživamo ta kruh in pijemo iz keliha…
Glavni obrok je iz mize božjega Kruha.
Dokler smo kruh še pekli doma, je bil to obred. Večina gospodinj se je dobro zavedala dolge poti od zrnja z njive do hleba. Pobožno je nasipala moko v nečle, pobožno vmesila sol in kvas. Testo je poklrižala in ga z blago kretnjo roke pokrila s krpo. Kdo bi se čudil, da je sol in kvas in kruh Jezus ponujal kot znamenje.
Pri maši smo postavljeni v središče zakramenta. Napoveduje se nam že pri mizi Božje besede, a Besedo življenja velikokrat preslišimo. Če nam brez misli nase kot na dar in darovalca mine tudi darovanje, naj bi nas iz povsakdanjenosti zbudil zvonček. Naznanja: ZGODILO SE BO!
Najsvetejši trenutki, a dovolj dolgi, da z mislijo zaobjamemo vse, ki so nam dragi in nedragi, kar se nam dogaja in kar se nam ne, kar si želimo, in česar nas je strah. Ob dvignjenem kelihu tudi prošnja, naj mašnikov srce ostane odprto slapovom milosti. Trenutki odtečejo v večnost, skrivnost vere pa ostaja vse do onega trenutka, ko nam od mize in gostije Kruha ne bo več treba vstati.
Vsaka sveta maša nas pripravlja tudi na dies irae, na dan, ko Zemlja v prah se bo zdrobila; pričata David in Sibila…
Mi pa pravimo, da so maše dolgočasne, da bi jih bilo treba poživiti z dinamiko. Nimamo jo v sebi, da bi bili od nje gibki in sprejemljivi za milost in skrivnost, pa jo iščemo zunaj sebe. Naj v prezbiterij postavimo gostilniški pult?
V duhu za zadnjimi zvezdami grabimo, grozo izzivamo, v dušo jo vabimo… tako je človekovo begavost poimenoval umetnik, in dodal:
Hočemo, hočemo. Res, hoteti moramo.
Križev pot – cvetna nedelja – na Gumnišču ob 19 uri , vodi diakon
Molitvena sreda – 5.4. ob 18.30 – da bi se bolj razširila kultura nenasilja, ki vključuje vse manjšo uporabo orožja tako s strani držav kot državljanov. Molimo in prosimo Boga.
Ministranti – vaje vsak dan eno uro pred sv. mašo – za tridnevje!!
Verouk – bo za 3, 8 in 9 razred v velikem tednu. Običajne ure!!
Bolnike bom obiskal v torek dopoldne – še prijavite!
Veliki četrtek – daritev sv. maše, ki je slovesno opravilo tega dne. Poebna pozornost je namenjena češčenju Najsvetejšega. Jezus postavi zakramnet sv. maše, zakrament mašniškega posvečenja in zapoved ljubezni. Ta obred naj bo poziv k tihemu in dalj časa trajajočemu češčenju čudovitega zakramenta, ki je bil ustanovljen tega dne. Najsvetejše naj bo shranjeno v tabernaklju in ga ne izpostavljamo v monštranci. Pri maši se nam predstavijo letošnji prvoobhajanci. Zberemo se k slavju ob 19 uri. Potrudimo se v češčenju do 22 ure.
Veliki petek – spominjamo se Kristusove odrešenjske smrti. Pozornost moramo nameniti bogoslužnim opravilom in ne drugim pobožnim vajam, ne smejo nadomestiti liturgičnega obhajanja – branje božje besede, slovesne prošnje, češčenje sv. križa in skupno obhajilo, prenos najsvetejšega v božji grob. Začetek ob 19 uri. Popoldne ob 15 uri bomo molili križev pot, ob času Odrešenikove smrti. Pasion berejo birmanci! Vabljeni!
Velika sobota –na veliko soboto se Cerkev ustavi ob Gospodovem grobu, premišljuje njegovo trpljenje in smrt in sestop v kraljestvo mrtvih ter v molitvi in postu čaka njegovo Vstajenje. Zjutraj ob 7 uri blagoslov ognja za domove. Čez dan čaščenje Jezusa v božjem grobu in zvečer slovesna vigilija.
Češčenje v božjem grobu blagoslov jedil – žegen
8.oo Gumnišče, Glinek, Dole
9.oo Škofljica
10.oo Lanišče, Reber, Pleše ob 10 uri Gumnišče
11.oo Blato, Zalog, Drenik ob 11 uri na Škofljici
12 – 15 ure se prekine ob 12 uri Lanišče
15,oo otroci 1 – 4 raz ob 14 uri Gumnišče
16.oo otroci 5 – 9 raz. ob 15 uri Lanišče
17.oo razne skupine ob 17 na Škofljici
Starši pojdite tudi z majhnimi otroci k božjemu grobu in počastite ležečega v božjem grobu z molitvijo. To je najboljša pridiga.
Večerni obredi se pričenjajo ob 19 uri. Lepo vabljeni.
Prostovoljci – vabim vas v teh prazničnih dneh v pomoč, da bomo tako vsi skupaj praznike lepo doživeli in preživeli. Vsak naj opravi svoje delo z odgovornostjo do drugih. Pravočasno se lotmo dela, ne zadnji trenutek. / krasilci – pritrkovalci/.
V teh dneh boste imeli priložnost za sv. spoved v domači župniji po obredih ali pa tudi na Rakovniku ob različnih časih
