Oznanila župnije Škofljica, 9.4.2023
»O BLAŽENI ALELUJA«
»Kraljica vseh vigilij« nam v resnici odpira čisto nove poglede, nova veličastna obzorja prihodnosti, ki nam jih je s svojo vstajensko zmago nad grehom in smrtjo odprl Kristus. Vsebina vsega tega je povzeta v kratki besedi »aleluja«. Ta vzklik odrešenjskega veselja in prekipevajoče hvaležnosti Bogu za njegov »neizrekljivi dar« (prim. 2Kor 9,15) prepaja nato ves velikonočni čas, s svojim odmevom pa tudi vse cerkveno leto in celotno krščansko življenje, če ga le živimo res iz vere v Kristusovo velikonočno skrivnost, iz poveličanega Kristusa samega.
Aleluja je kristjanova nova pesem. Vsako leto se je z ustnic svoje duhovne matere Cerkve znova nauči. In to v noči Kristusovega vstajenja, v kateri je zasijalo jutro našega odrešenja.
Kakšna radost ob prvi aleluji v velikonočni vigiliji! Kakor za pokušnjo se spev najprej dvigne v mali terci; potem se pozibava kakor z večkratnim zamahom perutnic na tleh dominante, kakor da bi hotel najprej šele preskusiti perutnice; in končno se v zaletu radostne kvarte povzopne do povnega zmagoslavja.
Kako pomenljivo je, ko predstavnik matere Cerkve trikrat zapoje naprej; in potem za njim vse navzoče božje ljudstvo; prerojeno v zakramnetu vstajenja v novem življenju; Cerkev uči svoje otroke govoriti to prvo besedo, od katere bodo vekomaj odmevale ceste nebeškega Jeruzalema (Raz 21,21).
To je pesem veselja, ki se je rodilo iz križa. To je luč, ki priteka iz noči trpljenja. To je pesem vstajenja, ki nosi kakor skriti pečat posvečenje križa. Ni torej resnično, da križ in trpljenje zapirata dostop k aleluji. Gospodova pesem ne priprada srečnikom tega sveta, marveč tistim, ki nosijo križ. Kajti nihče ne more peti prave aleluje, kdor ni z Gospodom visel na križu in nosil svojega deleža.
Kaj je »aleluja«? Iz hebrejščine prihaja in pomeni dobesedno: Hallelujah = hvalite Jahveta (Gospoda, Boga). Vendar je že v stari zavezi izgubila dobesedni pomen in postala klic radosti. Že v Tobijevi knjigi je rečeno: »Po ulicah (nebeškega Jeruzalema) se bo pela aleluja« (13,22). V tem pomenu so prvi kristjani sprejeli kot spev najčistejše radosti, zmagoslavni spev nebes. Aleluja se oglaša že v najbolj zgodnjem krščanskem bogoslužju. Od tedaj doni skozi vsa stoletja do konca časov in se bo onstran vekomaj razlegala v nebeškem Jeruzalemu »kakor šumenje mnogih voda in kakor bobnenje silnih gromov« (Raz. 19,6).
Prvi kristjani so ta klic uporabljali tudi v zasebnem življenju: peli so jo , kmetje za plugom, obrtniki v delavnicah, mornarji na morju. Ruski kristjani se na velikonočno jutro še danes pozdravljajo: »Hristos voskrese!« Odgovor je: »Vo istine voskrese« (V resnici je vstal!). Prvi kristjani so celo ob svojih mrtvih prepevali Aleluja. Kakšna vera kipi iz te aleluje, kakšno upanje v zmago božjega življenja nad smrtjo.
Aleluja nas stalno spominja na našo krščansko poklicanost: vstali ljudje smo , v globini svojega bitja smo kljub vsemu vendarle napolnjeni z veseljem. Vstali smo s krstom, smrt greha se nam naj ne približa. Domačini nebes smo, z nogami se dotikamo zemlje, ko v luči in moči vstalega Kristusa vestno izvršujemo svoje zemeljske naloge – toda naše srce je v nebesih. Pečat pravega krščanskega življenja je veselje. Vzgajati moramo sami sebe v vedre, vesele ljudi. Nikoli se ne spodobi, da bi se kristjan – brez odpora – vdajal mrkosti in čmernosti. Tudi v temnih urah mora v krščanskem srcu žareti svetla luč vere in zaupanju v vstalega Kristusa, ki nam govori: »Na svetu boste imeli stisko; ali zaupajte, jaz sem svet premagal« ( Jan 16, 33). Dolžni smo to neusahljivo veselje prinašati tudi drugim – kot »priče tiste skrivnostne ljubezni, ki jo je Gospod razodel svetu (CS 52, 7). To nam stalno naroča aleluja svetega bogoslužja.
Srečen bo čas – film o Slomšku
Projekcije filma bodo v Kino Bežigrad
V ponedeljek 10.4. ob 19 uri; v petek 14.4. ob 19 uri; v torek 18.4. ob 19 uri.
V ZRCALU EVHARISTIJE
Pozabljeni molitvenik
Pridite, molimo
Na podsteršju se prašjo stare knjige. Tudi molitvenik. Zdaj ne molimo več iz mašnih knjižic. Bogo služje spremljamo v domačem jeziku, tako pri sv. maši sodelujemo v živo. Dolga stoletja je pa bil bogoslužni jezik tudi za slovenske kristjane latinski. Za kratko dobo je papež Hadrijan prehitel 2. vatikanski koncil ko je sv. bratoma Cirilu in Metodu dovolil maševati v slovanskem jeziku. Nato pa spet Dominus vobiscum! in Ite missa est!
Ali danes sploh kdaj pomislimo, da naši malo starejši stari očetje niso prav nič razumeli, kar so duhovniku glasno odgovarjali mašni strežniki? Ni čudno, da je med ljudmi Kyrie eleison postal kirjelaisen. Takih cvet je bilo še veliko. Dišale so po smešnem, neznanem, pridržanim le gospodom. Zato so bili toliko bolj obrabljenimolitveniki z vzkliki, prošnjami, pesmimi, molitvami v domačem jeziku. Skoraj vse je prekosila Baragova Dušna paša. Vsebuje ves krščanski nauk. Iz nje so se slovenski rodovi učili resnic krščanske vere in Jezusovega oznanila. Učili so se tudi iz poslikav v cerkvi, iz nedeljskega popoldanskega krščanskega nauka in vsake nedeljske pridige, pa tudi iz ilustriranih Zgodb Svetega pisma.
Danes? Molitveniki so bolj ali manj pozabljeni. Niso pa nepotrebni. Celo vedno bolj bi morali priti do veljave. Imela naj bi ga vsaka družina. Saj ga otrok dobi, sebi primernega, že ob prvem svetem obhajilu. Kam je odložen? Ko bi bil molitvenik v rabi, katehetom otrok ne bi bilo treba učiti najosnovnejših molitev, kakršna sta očenaš in zdravamarija. Res, da ne vseh otrok, vendar mnogih.
Kjer je družinska in osebna molitev redni delež dneva, je tudi vsaka sveta maša lepo sprejeta dopolnitev. Mašno knjižico so včasih rajnemu položili celo v krsto. Tako kot rožni venec.
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
NCNG – Irena Brovet – Zupančič – Anton Trtnik z družino
Ob koncu sveta ne bomo sojeni le o ljubezni, amapk tudi z ljubeznijo. To je za nas resen opomin in tudi velika tolažba. Bog nas dobro pozna.
Župnik na Kopanju vabi na predstavitev knjige – Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje. Kot otrok je tri leta preživel na Kopanju pri stricu Jožefu. Srečanje bo v Veliki Račni ob 18 uri. Cena knjižice je 7.9o€. Vabljeni!
Voščilo škofov za veliko noč
Velika noč je prehod iz starega v novo, iz smrti v življenje, iz zemeljskega v večno, pri čemer pa človek ni več prepuščen samemu sebi in svojim umrljivim močem. Vstali je svojim učencem pred odhodom k očetu obljubil, da bo med njimi »vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20).
To vero v božjo moč Božjega življenja, ki je po Kristusovom trpljenju in vstajenju nepreklicno vstopilo v naše življenje, da ga dopolni in izpolni, želimo škofje deliti z vsemi prebivalci Slovenije. Naj veselje praznika okrepi vse ostarele, bolne, osamljene, begunce in nemočne. Naj doseže vse naše rojake, vse ljudi dobre volje. Kristus je vstal za vse. ALELUJA!
Škof Maksimiljan, celjski.
Križani – Vstali med nami živi, to naj vam daje poguma moči. V veliki hvaležnosti za vašo doborto se vas spominjamo v molitvi.
Sestre klariese – Delnice
Aleluja! Gospod je zares vstal! Se veselimo…Pogumno, radostno za Njim pojdimo. Bo v raju izpolnil naše hrepenenje, saj On vstajenje, večno je življenje. Župnik Jože
DRUŽINE IN MLADI
Od 28.12. 2023 do 1.1. 2024 bo v Ljubljani potekalo Evropsko srečanje mladih. Nekaj tisoč mladih bo z brati iz Taizejske skupnosti obiskalo našo prestolnico. Prišli bodo z željo poglobiti svoje duhovno življenje, doživeti zaupanje in poživiti prizadevanje za mir in spravo.
Prebivalci Ljubljane in okolice smo povabljeni, da odpremo vrata svojih domov in vanje sprejmemo mlade. Vabim vas, da se gostiteljem pridružite tudi vi. Za sprejem mladih ni treba veliko. Uradne prijave za gostitelje se bodo odprle pozno jeseni.
Godovi in mašni nameni 10.4. – 16.4. 2023
Vel. pon……….za + Marjan Kraljič, ob 8 uri
zaobljubljena maša v Lanišču, ob 10 uri
Tor. Stanislav…za + Rudi Kovačič, ob 7.3o zj.
Sr. Julij………za + Irena Brovit – Zupančič, ob 19 uri
Čet. Ida……….za + Anton Okoren, ob 19 uri
za ++ Lešnjak, ob 20 uri na Gum.
pet. Tiburcij……za + Janez Zakrajšek, obl. ob 19 uri
sob. Helena……za + Jožef in Marija Škrabec, obl. ob 19 uri
Bela ned………ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Jožef Papež
