Oznanila župnije Škofljica, 14.5.2023

 

PROŠNJI DNEVI

 

V Sloveniji obhajamo prošnje dneve vse tri dni prede vnebohodom, vendar ne več z edino obliko procesij (ki jih ohranimo, kjer so dobro obiskane), ampak tudi z drugimi načini skupne prošnje molitve. Molimo ne samo za blagoslov na polju, ampak tudi za blagoslov drugega človeškega dela, za odvrnitev naravnih nesreč, povodnji, vojske in drugih stisk.

Vse tri dni so maše z ljudstvom po sodbi župnika cerkve ali samega mašnika take, da so v skladu s temi prošnjami, nameni.

Mašna besedila so v rimskem misalu: za posvetitev dela, v kakršni koli stiski, ali pa ob potresu, za dež, za lepo vreme, za odvrnitev neurja. Po maši so primerne molitve vseh svetnikov.

Kjer je lahko procesija zunaj, tam molimo ali pojemo litanije vseh svetnikov med procesijo, ki je v začetku maše ali po maši. Kadar je procesija uvod v mašo, naj mašnik povabi k molitvi na zbirnem mestu /kakor na cvetno nedeljo), ko pa pridejo v cerkev, se maša nadaljuje z glavno mašno prošnjo.

Procesije 

Pri procesijah, ki imajo univerzalni bogočastni  ter mnogovrsten religiozni in družbeni značaj, dobi odnos med liturgijo in ljudsko pobožnostjo poseben pomen. Cerkev se navdihuje ob svetopisemskih vzorcih /prim. 2Mz 14, 8 – 13; 2 Sam 6, 12 – 19;… je uzakonila nekatere liturgične procesije, ki izražajo zelo raznoliko tipologijo.

A/ Nekatere nas spominjajo odrešenjskih dogodkov, ki so povezani s Kristtusom. Med njimi so: Gospodovo darovanje v templju; procesija na cvetno nedeljo; procesija pri velikonočni vigiliji, procesije ob krstu in pogrebu…

B/ Druge proceije so votivne – zaobljubljene, kot je evharistična procesija. Ta v vernikih prebuja vero v navzočnost Jezusa Kristusa v sv. Rešnjem telesu in v zahvalo – vir blagoslova in milosti. Procesija prošnjih dni je javna prošnja za Božji blagoslov polj in človeškega dela in ima tudi spokorni značaj, ta datum določajo škofje, imamo tudi procesijo na dan vernih duš – spomin na verne rajne.

C/ Nekatere druge procesije so dopolnitev bogoslužnih opravil. Take so: procesije na postne dni, pro cesija na veliki četrtek, na veliki petek s češčenjem sv. križa, procesija h krstnemu studencu, procesija z ministranti pred sv. mašo in med sv. mašo, procesija, ko gremo k sv. obhajilu, ko nesemo sv. popotnioco k bolniku, spremljanje telo umrlega od hiše, cerkve na pokopališče, procesija ob prenosu svetih relikvij.

D/Ljudska pobožnost je zlasti v srednjem veku močno pomnožila zaobljubljene procesije, ki so doživele razcvet v času baroka. Ob čaaščenju svetih zavetnikov mest in naselij so nosili v procesiji po mestnih ulicah relikvije ali kip ali podobo.

V preprostih oblikah so procesije izraz vere ljudstva, pogosto so kulturna znamenja, ki so sposobna prebuditi verski čut vernikov. Vendar v tem grozi tudi nevarnost, da pod vidikom krščanske vere, prevlada ljudskih pobožnosti pred zakramenti, ki so tako postavljeni na drugo mesto. Take procesije so lahko bolj zunanje manefestacije, kot pa izraz notranjega  razpoloženja; dalje razumevanje procesije kot  višek praznika; razvrednotenje same procesije s tem , da namesto  pričevanja vere, prevlada zgolj predstava ali folkloristična parada.

Potrebno je pokazati pomen procesije kot »skupno prehojene poti«, zbrani v skupnem molitvenem duhu, združeni v petju in usmerjeni k istemu cilju so verniki solidarni drug z drugim in pripravljeni  v življenju uresničevati karščanske naloge o katerih so med procesijo premišljevali..

 

GRADITI  OD SPODAJ

Osebna, ne zasebna

 

Kristjani zagotovo verujemo na oseben način, toda ne na zasebnega. To vidimo že na začetku, ko Jezus pokliče dvanajst apostolov, da bi živeli in delali skupaj. Podobno je bilo tudi življenje Cerkve, o katerem beremo  Apostolskih delih, skupno življenje.

»Vsi so se družili med seboj in imeli vse skupno…Dan na dan so se enodušno  in vztrajno zbirali  v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veseljem in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. (prim. Apd 2, 44,46-47)

Brez prijateljstva osnovanega na Kristusu bo naša hoja v veri nedvomno bolj počasna, manj vztrajna in veliko bolj zagotovo bomo  padali in izgubljali. Kadar imamo prijateljstva, v središču v katerih je Kristus, se z njim povežemo na način, na kakršnega  se ne bi mogli, če bi bili sami. Z drugimi besedaami, v veri rastemo v odnosih »Hrepenim namreč po tem, da bi vas videl in vam posredoval kakšen duhoven dar milosti, ki naj vas utrdi, ali bolje rečeno, da bi se sam okrepil med vami, ko bom z vami sodoživljal vero, ki je skupna vam in meni. (Rim 1, 11- 12).

Zgodovinsko gledano  so v večini naših slovenskih župnij prijateljstva in druženje spodbujale različne skupine, organizacije, druženja, mladih in starejših, zadnje čase tudi župnijski dnevi, kar po je bilo po drugi svetovni vojni zaradi političnega terorja onemogočeno. Počasi se te skupnosti ponovno pojavljajo po drugem vatikanskem konculu in še bolj po osamosvojitvi, ko smo si priborili lastno domovino.

Sevda pa je res, da je danes veliko težje v velikih mestnih sredščih, ko se ljudje med seboj bolj malo poznajo. Lažje pa je to v manjših središčih, majnših župnijah, kjer se običajno vsi poznajo ali bi se lahko poznali. Na to danes vpliva tudi poveznost po delavcih v tovarni, po trgovskih in športnih centrih…

Iz vseh teh razlogov, pa tudi povsem novih sprememb v življenjskem slogu, kar se tiče mobilnosti in tehnologije, ki jih doživljamo zadnja desetletja, župnija ni več tako družbeno središče kot je nekoč bila. Na nekatere stvari nosimo samo še lep spomin /srečanja ob poroki, birmi, kresovanju,, nove maše. V župniji se vedno manj poznamo med seboj.

NCNG  + Martin Konig

Od jutra do večera se spreminja čas, vse gre naglo pred Gospodom. Naše sedanje telo je samo osnutek za pravo telo za večnost. Spominjajo se ga: Alojzij Goršič z družino.

+ Franc Škerlj

Spominja se ga družina, Alojzij Goršič z družino

Z vveličastnim »vstanni«, nas bo kot mrtvega maldeniča iz Naima , obudil  od smrti in postavil v novo življenje. Hvala.

Oznanjevalci lepote 30.4. 2022

Z lepo okrasitvijo bogosdlužnega prostora omogočijo, da verniki doživijo bogoslužni prostor kot prostor božje navzočnosti, neverujoči pa kot duhovno navdihujoč in občudovanja vreden sakralni prostor, v katerega  se bodo vrnili še z večjim veseljem. Čistili in krasili so sledeči  prostovoljci: Marija Slak, Ida Papež, Franc Papež, Ivanka Skubic, Marija Turk – Dolinar; za rože so darovali Gruden, Kadunc, Petrič, Rebol, Cigale, Turk, Gorišek, Štajnar, Lori, Žefran; postavljanje šotora, košnja in štihanje – Slavko Brglez, Rok Brglez, Andrej Kovačič, Rok Goršič, Jernej Jakše, Franci Golobič, Primož Golobič, Treven Rok, Mehlin Jaka, Franci Logar, Marko Knez, Matevž Marucelj. Bog plačaj vsem sodelujočim.

Srečanje ŽPS v četrtek 18,5. 2023 ob 20 uri

Veliko govorimo o dolžnostih laikov v Cerkvi, o potrebi njihovega sodelovanja v župnijskem življenju, v zakonu, družini, v družbi. So dolžnosti in tudi pravice. Dolžni smo oboje uresničevati. Besede morajo postati tudi resnninost. Vabljeni na srečanje!

Srečanje starejših in invalidov, bolnikov /21.5. 2023/

Kdor spoštuje svojega očeta, bo dosegel odpuščanje, kdor slavi svojo matere, zbira zaklad…na dan svoje molitve bo uslišan. Pomagajmo bratom in sestram na srečanje ob 10 uri.

Godovi in mašni nameni 15,5. – 21.5. 2023

pon. Zofija…….. poljska za sosesko Škofljica, ob 7.3ozj.

tor.   Janez……..poljska za sosesko  Gumnišče, ob 19 uri

sre. Jošt………poljska za sosesko Lanišče, ob 19 uri

čet.   GV………..za + Jakob Zupančič, ob 19 uri

pet.   Krispin…..za + Karel, Marija Lani, ob 19 uri

sob.  Bernard….za ++ Podlogar, ob 19 uri

ned.  vel. ned. …ob 8 uri za žuive in mrtve farane

                             ob 10 uri za + Ivanka Golobič

V nedeljo 28 maja bo srečanje zakonskih jubilantov. Pripravljamo se na praznovanje!