Oznanila župnije Škofljica, 4.6.2023

PRAZNIČNI  DAN

Praznični dan, farni praznik žegnanje, shod, šagra – ima velik pomen tako z vidika bogoslužja kot z vidika ljudske pobožnosti. V tem praznovanju se menjavajo bogoslužni obredi in ljudski običaji. Morebitna nasprotja je potrebno reševati v duhu navodil Rimskega misala. Potreno je upoštvati tudi prenos praznika na nedeljo /postni, adventni čas ali kakšen posebne dan v cerkvenem letu. Navodila, ki nam jih daje Rimski misal jih moramo upoštvati v duhu spoštovanja Kristusove skrivnosti in z duhom soglasja liturgije.

Svetniški praznik je potrebno skrbno pripraviti in ga obhajati v liturgičnem in pastoralnem duhu. To predvsem pomeni pravilna predstavitev pastoralnega pomena češčenja svetnikov, to je čaščenje Boga, ki je »čudovit v svojih svetih«. Gre za prizadevanje, da bi življenje oblikovali po nauku in vzoru Kristusa, svetniki so odlični člani njegovega skrivnostnega telesa.

Potrebno je predstaviti podobo svetega – svetnika, svetnico ali božjo skrivnost. Glede na zdrav čut današnjega časa mora biti ta predstavitev pozorna, ne toliko legendarna, potrebno je poudariti veličino njegove svetosti in učinkovito evangeljsko pričevanje, s katerim je obogatil Cerkev.

Svetnikov god ima tudi pomembno antropološko vrednost: je praznik. Kot je znan, praznik ustreza življenjski potrebi človeka in pogloblja

njegove korenine v presežno, transcedentalno hrepenenje. V izrazih veselja in praznovanja se razodeva vrednost življenja in stvarjenja. Praznik pomeni prenehanje vsakdanje enoličnosti, njenih običajnih oblik, vpetosti v pridobivanje dobrin za preživetje, zato je praznični dan izraz neokrnjene svobode, pričakovanje popolne sreče, poveličevanje čiste podarjenosti. Kot kulturno pričavanje praznik postavlja v ospredje poseben duh nekega naroda, njegove zančilne vrednoste – ljudski običaji. Kot čas socializacije pa je praznik priložnost za razširitev družinskih vezi in odprtost za nove medčloveške odnose.

Vendar pa ni tako malo stvari, ki ogrožajo pristnost praznovanja žegnanja bodisi z verskega  bodisi z antropološkega vidika.

Z verskega vidika se svetniški praznik ali praznik župnijskega zavetnika, če mu odvzamemo specifično krščanske vsebine, ki so njegov izvor – to je češčenje Kristusa v enem izmed njegovih članov -, spremeni v zgolj družbeno in ljudsko praznovanje, v najboljšem primeru pa le v priložnost za srečanje in pogovor ned člani neke skupnosti.

Praznik je dejansko soudeležba človeka na gospostvu Boga nad stvarstvom in njegovim dejavnim počitkom, ne pa neučinkovito brezdelje; je manifestacija preprostega in drugim razodevajočega se veselja, ne pa nenasitna žeja po sebičnme uživanju.

Obhajanje evharistije  je poseben trenutek občestva s svetniki v nebesih. Božja beseda stare zaveze večkrat predstavi podobe velikih patriarhov, prerokov in drugih odličnih oseb zaradi njihovih kreposti in ljubezni do Gospodovih zapovedi.

Verni so povezovali sv. pismo z življenjem krščanskih svetnikov, tako so se počasi oblikovale skupne maše in tem mašam so predložili svetopisemska berila, ki osvetljujejo življenje svetnikov. Tako tudi sv. Pismo usmerja življenje vernih bratov in sester in sami svetniki so razlaga sv. Pisma.

Pri maši se spominjamo prinašanja darov »pravičnega Abela, našega očeta Abrahama, velikega duhovnika Melkizedeka…Tudi sama evhrističn molitev nas povezuje z svetimi, v občestvu z vso Cerkvijo se spominjamo vseh tvojih svetih. Najprej častimo sv. Devico Marijo, njenega moža sv. Jožefa, svete apostole in mučence…Po njihovih prošnjah nas vedno in povsod brani.

GRADITI  OD  SPODAJ  – Male skupine

Tudi preko obilice globokih razočaranj in z nekaj solidnmi uspehi, še naprej delamo na tem. O skupinah nenehno govorimo in spodbujamo vernike. Večkrat povabimo k novim skupinam in k sdelovanju v različnih skupinah. Imamo različne skupine za moške in ženske, za pare in za samske, imamo skupine glede na zanimanje, kot npr. skupina za zajtrk, skupina za starjše, molitvena skupina. Mladi se prav tako srečujejo v malih skupinah, te skupine naj bi bile osnova za nadaljnje delo.

Tudi veroučne skupine bi morale biti pvezane z starši in to v manjših skupinah. Da bi sodelovali starši in otroci skupaj. Seveda bi morala veroučna ura potekati tudi na drugačen način, manj ur zatem pa bi tudi sami starši doma sodelovali z otroci  /večerna molitev, branje sv. Pisma, risanje plakatov, načrtovanje praznikov, sodelovanje z dobrimi deli, sodelovanje v nedeljskem bogoslužju…/.

Življenje je v taki skupini večkrat povsem drugačno kakor si ga želimo, a je prav gotovo značilen del naše kulture. Tako se verni veliko bolj povezujejo med seboj in župnijo doživljajo nekaj svojega in tudi nekaj živega, kar se dogaja. Tako rastemo v župnijskem prijateljstvu in tudi v povezanosti z Jezusom. To je neprecenljivo.

a/male skupine so majhne – C.S. Lewis v svojem delu Štiri ljubezni, pravi, da je najboljši kraj v podporo prijateljstvu, majhen krog prijateljev. Podobno je tudi treba odnose, ki temeljijo na veri, vzdrževati in okrepiti v skupinah, ki so majhne. Idealno je če skupina šteje 6 do deset ljudi. Če jih je več, se člani začnejo izgubljati v množici in nehajo govoriti. Nato pa nehajo prihajati. Premajhna skupina pa je spet druga težava – dva človeka sta par, ne skupina, trije ali štirje ljudje  se čutijo preveč pod pritiskom, da morajo govoriti.

Ko so v malih skupinah zbrani ljudje, katerih življenjske situacije se neprestano spreminjajo, se bo z njimi vred spreminjala tudi sestava skupine, tudi v zdravi skupinski kulturi. Skupine se širijo in krčijo in ključno pri vodenju je upravljanje tega procesa, deljenje skupin – prevelike in premajhne. Temu se bodo upirale, a zato imamo voditelje,

ki morajo pri tem pomagati.

NCNG  + Franc Škufca

V pogrebnem sprevodu Cerkev kot mati, ki je na zakramentalni način  v svojem naročju nosila kristjana v času njegovega zemeljskega potovanja, spremlja telo umrlega na kraj njegovega počitka, čakajoč dan vstajenja /!Kor, 15,42/. Darovali za sv. maše in za potrebe cerkve: družina Cimerman, družina Škufca – Tonijeva 4, Škufca Nevenka, in Simon Škufca z družino.

Molitve za rajne so bogočastni izraz vere v občestvo  svetnikov in izraz ljubezni do rajnega. Hvala!

V juniju do 15.8. bo maša ob delavnikih ob 2o uri. Pridi!

Srečanje komisije za prireditve v torek ob 19 uri. Pridi!

Molitev v sredo – da bi se mednarodna skupnost konkretno prizadevala za odpravo mučenja in zagotavljala  podporo  žrtvam in njihovim družinskim članom – ob 19.3o v kapeli!

Przanik SRT –  8.6. 2023

Četrtek po prazniku sv. Trojice, obhajamo praznik sv. Rešnjega Telesa in krvi. Praznik je bil razglašen v letu 1264, ker so nekateri tajili navzočnost Kristusa v sveti evharistiji, z druge strani pa prizadevanja za gorečo pobožnost do čudovitega zakramenta. Procesija sv. RT je značilna oblika evharističnih procesij. Po maši nesemo Najsvetejše iz cerkve, da bi krščansko ljudstvo javno izpričalo svojo vero v SRT. Božje ljudstvo, ki potuje s svojim Gospodom in izpoveduje vero vanj, ki je resnično postal Bog z nami. V nedeljo ob 9 uri se nam pridružite!!

Godovi in mašni nameni  5.6. – 11.6. 2023

pon. Igor………..za + Joža Repar, 7 dan ob 20 uri

tor.   Norbert….za + Marija Ahlin, ob 7.3o zj.

sre. Robert…… za starše Trtnik in sestri, ob 20 uri

čet.   SRT…………ob 9 uri za žive in mrtve farane

                            ob 19 uri  za + Rudi Kovačič

pet.   Primož……za ++ Kastelic – Zalog, ob 20 uri

sob.   Bogumil…. za + Cveta Repar, 7 dan, ob 20 uri

Ned.  10 n.m.l…ob 7 uri za žive in mrtve farane

                            ob 9 uri za + Ana Škrjanc, obl.

Veroučenci dobijo spričevala na župnijski dan, po drugi maši!