Oznanila župnije Škofljica, 11.6.2023

 

SPOSOBNOST  PRAZNOVANJA

 

Sposobnost praznovanja je eden najvidnejših znakov psihičnega in duhovnega zdravja, saj gre za eno najzahtevnejših doživljanj, ki temelji na sposobnosti ustvarjanja, izražanja in doživljanja intime, povezanosti in topline. Čas praznovanja je zato lahko krati  priložnost za poglobitev  odnosov in čas, ko se v vsej globini in širini pokažejo tesnoba, razočaranje in predvsem strah pred odnosi.

To je čas, ko si družinski člani poved drug drugemu, da so pomembni, oziroma, da drug drugega doživljajo kot dar. To je čas, ko se v globinah svoje duše zavedo, da si pripadajo in da so si bližji kot s komerkoli na tem svetu ter da so prav člani družine tisti ljudje, ki najgloblje zaznamujejo drug drugega v vsem.

Praznovanje je prostor za učenje in razvijanje intimnosti. Temeljno vzdušje v družini ob praznikih je najboljši pokazatelj stanja odnosov v tej družini. Prikriti konflikti se pokažejo v trenutkih praznine, ki naj bi naredila prostor za praznovanje, ko se družina zbere zato, da bi potrdila pripadnost, toplino, globino in enkratnost stika med družinskimi člani.

Praznovanje doma v družinskem krogu je in bo

ostalo najbistvenejši del vsakega praznika. Tam v domačem vzdušju, so prazniki tisti del leta in tisti sveti časi, ki nas globoko oblikujejo, nam dajo občutek, da smo ljubljeni, želeni, hoteni, skratka, da smo pomembni in da pripadamo drug drugemu. Ta pripadnost pa je občutje, ki ga nujno potrebujemo za zdravo življenje in vsi si želimo, da bi ga drugi spodbudili v nas, ter nas s tem osrečili.

Vsi se želimo za praznike vrniti domov, med svoje ljudi, v objem družine, ki ji pripadamo. Vse ostalo je drugotnega pomena.. Seveda pa je grozljivo, če tega miru ne dobimo doma in ga iščemo drugje. To je tudi eden glavnih vzrokov zakaj so ravno prazniki polni nasilja, če ni miru v naši duši in če ni miru v domači hiši, potem bomo ta nemir nosili v sebi. Iskali bomo nekoga, kje bomo našli mir. Če je doživljanje praznikov povezano z razočaranjem, bodo člani družine oropani osnovnih psihičnih mehanizmov za zdrav razvoj, potem je za otroka in druge družinske člane tam zunaj  vse privlačno in lepo. Kljub temu pa je dom tisti, ki lahko nudi varnost, doma se lahko naučimo, kaj je varnost, sreča in veselje in zato je za praznike pomembno biti doma.

Kako se naučimo praznovati

Praznovanja se lahko naučimo  samo doma, prvenstveno ob očetu in materi. Oče in mati sta stebra družine. Njuni vlogi sta nenadomestljivi in ključnega pomena za  razvoj družine in otrok. Otrok se lahko le ob dveh povezanih odraslih osebah razvije do te mere, da bo sposoben osnovnega zaupanja, sodelovanja in sprejemanja odgovornosti, kar so pogoji za čustveno in vedenjsko doživljanje praznovanja.

Ob materi otrok pridobi sposobnost zaupanja in ob očetu samozavest in samostojnost. Ob njunem sodelovanju pa se bo tudi otrok naučil sodelovanja. Te se počasi razvija in izoblikuje. To je pogojeno tudi z odnosom, ki ga imata oče in mati do otroka. Seveda pa je ta razvoj lahko tudi oviran s strani staršev – večji konflikti v družini. Otrok se bo lahko tudi prilagodil konfliktom staršev, prevzel bo vlogo  grešnega kozla, rešitelja ali maščevalca. Učil se bo, da moraš biti med prazniki napet, v stalni pripravljenosti, se ne bo znal vključiti ali pa bo postal tarča družinskih članov.

Največ lahko naredijo starši, da se začno pogovarjati z vsakim članom družine. Seveda pa se morata najprej pogovarjati tudi mož in žena. Prazniki so priložnost, da se lahko marsikaj postavi na pravo mesto – si povedo kako pogrešajo očeta in mamo, zakaj so mladostniki razočarani ali tudi starši, da se teh pogovorov ne bodo bali potem bo tudi čas po praznikih zelo drugačen. V družino se bo naselil mir, ki pa je mogoč samo prek iskrenega pogovora. To pa je tudi težji del.

GRADITI  OD  SPODAJ  –

Male skupine so vključene v življenje župnije

To je izjemnega pomena – male skupine niso namenjene, da bi bile samozadostne skupnosti, otoki neodvisnih prizadevanj, paražupnijska srečanja zaradi posebnih interesov ali krogi za čvekanje in župnijsko opravljanje. To so nevarnosti, ki se jih je treba pazljivo izogniti, sicer bodo škodile prijateljstvu v vaši župniji. Skupine nastajajo iz občestva tako župnijske kot univerzalne cerkve in morajo ostati v občestvu s svojimi pastirji, kot je učil sv. Janez Pavel II. To pomeni, da se premikajo in rastejo v isto smer kot celotno občestvo in da so člani skupine dejavni člani župnije. Zato se mi v resnici oziramo po skupinah, da si poiščemo sodelavce pri župnijskih pobudah kot na primer kot pri projektih služenja, Skupine, ki skupaj delajo v določeni službi ali misijonu, so bolj trdno povezane med seboj in tudi z župnijskim življenjem: Male skupine so neprecenljive pri tem, da dajejo župljanom  upravičeno zanimanje za življenje  župnije i8n jih premaknejo preko vloge potrošniškega opazovalca.

Ključ do tega uspeha je voditelj malih skupin. Zmeraj bolj začenjava razumeti pomembnost voditeljev za uspeh skupine in njihovo povratno povezavo z župnijo. Povezovati podpirati, izobraževati in usposabljati voditelje za sodelavce in pastirje skupine je ključnega pomena.

Male skupine so naš dostavni sistem pastorale.

Male skupine so tisti kraj, kjer lahko naša močna , velika župnija postane majhna in osebna, kjer nas nekdo pozna, nas ljubi in za nas skrbi. Zato rečeva, da so male skupine  kot naš osnovni dostavni sistem pastorale. Če so del malih skupin, so ljudje lahko deležni pastorale, kakršne potrebujejo in še veliko več drugega, kot bi jim naše osebje lahko nudilo. Na žalost naju kdo od časa do časa obvesti o svojem razočaranju nad pomankanjem oskrbe, ki ga je izkusi v naši župniji. In neizogibno ugotoviva, da ni bil član nobene male skupine. Kljub temu, da gre za organiziranje in delovanje skupin se zgodi, da kdo »pade skozi… /se nadaljuje/

NCNG + Cveto Repar

Življenje na svetu je le vstopanje in izstopanje. Razpon med vstopom in izstopom pa je določen zato, da pridemo v hišo svojega Očeta. In pot je samo ena – Jezus Kristus. Spominjajo se ga: družina Anžič, Stane in Martina Bozja, družina Černič in Tatjana in Pavel Cigale.

+ Joža Repar

Ohranjajo spomin – Bratkovič Jožefa in družina Hrovat, Peter in Marija Tomažič, Pavel Repar z družino, Alojzih Goršič z družino, družina Jakše, Malnarjevi, družina Bitenc, družina Tomšič, Minka Zupančič, družina Zupančič Cimerman, Anica Potokar, Viktor in Joži Kovačič, Stane in Martina Bozja, Marija Kraškovic z družino, člani  Karitas, Podržaj Mojca in Ludvik, Fani Lavka, Tatjana in Pavel Cigale, Martinovi – Lanišče, Helena Novak z družino, družina Janežič, Jože in Marinka Kolovič, sestrične, družina Brezinščak, Tomaž in Irena Gorišek, pevci zbora sv. Cirila in Metoda, družina Marinčič, člani Karitasa so darovali za Karitas in Karmen in Peter Tomažič.

Smrt pokojne matere se nam je razodela  kot božja služba. Ob njeni tihi in vdani smrti čutimo skrivnostni utrip drugega sveta. Počivajte v miru.

Oratorij – Stopi na pot! – 2023

Potekal bo od 20.8. – 25.8. 2023. Oratorijsko zgodbo je spisal najvplivnejši fantazijski pisec 20 stoletja Tolkien. Njegova zgodba Hobit je bila napisana za otroke. Bralca pritegne v domišljijski svet. Prinaša tudi krščanska sporočila, ki so pomembna za otrokovo vzgojo. Bilbo težko sprejme svojo poklicanost, nato pa se z dotikom božje previdnosti zraste v neslutenega junaka. Stopimo tudi mi na to pot in se odpravimo po poti poguma. Prijavnice dobite na pultu v avli!!

Godovi in mašni nameni  12.6. – 18.6. 2023

pon. Eskil…….za + Minka Kovačič, obl. ob 20 uri

tor.   Anton….za + Marija Novak, ob 7.3o zj.

sre. Rufin…..za zdravje stanovalcev, v domu 15.3o uri

                         za + Martin Iskra, ob 20 uri

čet.   Vid………za + Ivanka Golobič, obl. ob 19 uri, Gum.

                         za + Jelka Pangerc, ob 20 uri

pet.   Srce Jez..za + Ana Martinc, 30 dan, ob 20 uri

sob.   Srce Mar….za + Franc Ivančič, 30 dan, ob20 uri

ned.   11. ned….ob 8 uri za žive in mrtve farane

                            ob 10 uri v zahvalo