Oznanila župnije Škofljica, 25.6.2023

ZA  DOMOVINO

Za prebujanje naroda so naši predniki pošiljali prijatejem dopisnice z različnimi motivi – noša, romarske poti, mesta, kraja, velikih mož, domoljubne pesmi in celo pisni pozdravi, najprej v nemško  – slovensko, nato slovensko nemško in nazadnje samo slovensko. O tem nam  govorijo tudi razglednice Starega trga pri Rakeku, Idrije, Višarije…

Velik uspeh slovenskih dopisnic, razglednic s slovenskimi mesti in tudi vse večji pritisk sosednjih narodov, sta narekovala  tisk dopisnic in razglednic, ki bi budile slovenskega duha in nacionalno zavest. Že pred letom 1900 se pojavijo razglednice z narodnimi prebudnimi gesli, nacionalnimi barvami, zastavami in kiticami slovenskih pesmi. Pogosto je pošiljatelj pesmi ali geslu dodal še svoj vzklik kot npr. Hej Slovenci naša reč slovenska živo klije, dokler naše verno srce za naš narod bije pripisano med drugim še tole: Slovenska lipa – slovenski trak, Litijskih Slovenk sta glavni znak.

Narodna noša je pogost motiv na dopisnicah s katerimi so založniki želeli buditi  narodni ponos in duha. Tiskane dopisnice jasno kažejo, da predstavljajo slovensko narodno nošo – slovenska narodna noša na slovenskem traku.

Na dopisnicah trga ali vasi so se ob fotografijah krajev pogosto pojavljale tudi podobe zaslužnih mož in žena, ki so se tam rodili  ali pa so bili tam pokopani…dopisnice iz Moravč z Jurijem Vego, iz Črnega vrha  z Cigaletom in pa v spomin prof. Antona Bezenška, pisca stenografskih učbenikov.

Tudi slovenska duhovščina se je zavedala, kako pomembne so lahko dopisnice pri prebujanju in narodnem povezovanju. Zato je ob raznih priložnostih založila primerne dopisnice in podobice z motovi in teksti, ki so poleg krščanskega duha krepili tudi narodno prebudnega duha Slovencev. Društva so za sofinanciranje svojih akcij zbirala prostovoljne prispevke.

Vernost Slovencev je ves čas povezana s češčenjem Matere božje. V trdih preizkušnjah naroda je veliko ljudi iskalo opore predvsem v Marijinih svetiščih – pri Gospe Sveti, na Bljskem otoku, v Stični, na Višarijah, Šmarni gori…zato ni čudno, če ena prvih razglednic Brezij poudarja slovesnstvo s plapolajočo zastavo.

Akademska mladina, ki je živela na tujem, ni hotela uporabljati dopisnic z nemškimi teksti, zato so pogosto tiskali svoje. Te so bile ilustrirane z motivi iz slovenske zgodovine, nakazovale lepšo prihodnost, ter spodbujale ljubezen do domovine z ilustracijami, pesmimi in gesli.. Objavljeni teksiti so večkrat ostro povdarjali narodno pripadnost: »Biti slovenske krvi bodi Slovencu v ponos! Kar je naravi zrak, je človeku narodnost!«

Francoski  prijatelj slovenskega naroda Charles Nodier je čudovito zapisal: Jezik je narod sam in še nekaj več, pečat je, ki ga je Bog pritisnil rodu, da ga potegne iz živalske vrste in ga povzdigne skoraj do samega sebe. V pariškem časopisu Quotidienne je Charles Nodier 15. januarja 1821 zapisal, da trezen, pobožen, gostoljuben in zmeren v vseh svojih nagnjenjih velja Kranjec pri vseh drugih ilirskih ljudstvih za pretkanega, ker je v civilizaciji pred njimi. Revolucije, politična vrenja ali celo hipni neredi so tu neznani; v Ljubljani se pocelih letih ne čuje o zločinih… Moški so močne pstave in izrazitih obrazov…živijo skromno, razkošja ne poznajo, stene imajo navadno pobeljene ali s svetnuiki poslikane. V svojih spominih piše, da so Slovenci, ljudje, ki so se najbolj upirali francoski okupaciji in po njej tudi  največ oškodovani, bili prvi, ki so se od nas prijatelsjko poslavljali na svojih osvobojenih mejah. In vendar nas niso ljubili! Kdaj pa je kakšno ljudstvo ljubilo tujca kot svojega gospodarja… Toda to je bilo pač ljudstvo Ilirije, tako prostodušno v svojih čustvih, tako zgledno v svojih navadah, tako zvesto v svojih srcih in mislih, pa vendar tako nedoraslo vseh vprašanj, ki se tičejo prave sreče in prav slave narodov. Bilo je to ljudstvo brez morilcev, brez tatov, brez zlih ljudi, kjer si mogel – kot pravi beneški pregovor – z denarjem na dlani prepotovati vso Ilirijo..narod, ki smo ga šele mi morali učiti, čamu služita klučavnica in ključ, narod, ki je z neomajno ustrašenostjo  odklanjal našo giljotino…

Pesem spremlja Slovence že iz davnih časov, izražali so svoje veselje, čustva in otožnost. V zgodovini je šla naša pesem skozi mnoge viharje, vendar je kljub močnim raznarodovalnim vplivom , s katerim so pritiskali na nas ne le sosedje našega naroda, vzdržala in ohranila svoje pomembno nenadomestljivo vlogo pri ohranjanju  in utrjevanju slovenske narodne zavesti. Kako močno povezuje  narodna pesem Slovence, priča pevsko društvo Lira iz Kamnika, ki je bilo ustanovljeno leta 1882. Zborovska pesem je navduševala Slovence in bo živa, dokler bo živ slovenski rod.

GRADITI OD SPODAJ

Pri malih skupinah gre za spremembo življenja

Prav vse o čemer smo do sedaj razmišljali o malih skupinah, o čemer govorimo glede življenja v župniji, ima opraviti s spremembo življenja. Toda male skupine pospešujejo spremembo življenja na temeljni ravni, kar se redkokraj zgodimed župljani nedeljniki in ker se ne bo zgodilo nikjer drugje.

Moč malih skupin izvira iz gradnje odnosov, pri katerih pogovori vodijo v spreobnjenje. Bog nas je ustvaril takšne, da bi se učili iz izkušenj in zgledov drugih ljudi. Kadar ljudje sedijo v krogu in poslušajo zgodbe drugih ljudi, rastejo v razumevanju kaj v življenju deluje in kako deluje življenje samo. Kot je to nekdo opisal: »To da imata besedi pogovor in spreobrnjenje v latinščini enak koren, ni nikakršno srečno etimološko naključje. Pogovori nas celo življenje spreminjajo, premikajo in pogosto spreobrnejo. Izvorna povezava med spreobrnjenjem  in pogovorom je več kot le besedna igra. Ta etimološka povezava  izraža pomembno resnico . Govori zgodbo o naši človeškosti. In o naši božanskosti.

Srečanja naših malih skupin imajo izjemno preprosto obliko. Skupine se srečujejo na domovih članov /ne v cerkvi, ker bi to bilo za nas dodatno delo/. Običajno imajo pred začetkom  čas za druženje in kakšno pijačo, mogoče hrano. Potem je na vrsti čas za kratko molitev in nato začetna vprašanja, ki jih preskrbi župnik, da se skupina ogreje  in začne razmišljati o temi tistega srečanja. Včasih temu sledi še DVD predstavitev, ki jo pripraviva. Obstaja tudi veliko brezplačnega gradiva, ki ga mnoge župnije dajejo na razpolago.

Sporočilo najprej nekdo poda, ki je lahko tudi v navezi z preteklo nedeljo, a običajno z nekega drugega zornega kota, kot je že bila predstavljena. Člani še prej slišijo dve sporočili na to temo. Bistvo pogovora ni  intelektualna izmenjava idej, temveč iskrena podelitev mnenj glede na specifično temo, ki jo člani trenutno obravnavajo – to so praktične stvari, kot so denar, zakon ali jeza – in km morajo kreniti. Preden se skupina razide imajo še skupno molitev. Srečanja naj trajajo približno eno uro in pol.. Neverjetno kaj se lahko zgodi v devedesetih minutah odkritosti in transparentnosti. (se nadaljuje).

 Krašenje ambona – cerkve /25.6. – 6.8. 2022

Dostojanstvo božje besede zahteva, da je v cerkvi poseben prostor, kjer se oznanja in h kateremu se med besednim bogoslužjem sama od sebe obrača pozornost vernikov. Na to lahko vpliva tudi zmerna okrasitev. Ne sme zakrivati bralca ampak samo poudari. Čistili in krasili so: Ciperle Simon, Pirnat Ani – Faconova, Pirnat Ana, Pirnat Magda, Strgar Marija, Zalar Danica, Strgar Matevž. V mesecu juliju je čistila cerkev Černič Zdenka in krasila Brigita Ciperle, denar so prispevale Lavka, Srša, Pangerc Pepca, Majda Rot, Pangerc Jelka, Novak in Ciber, Fila, Skubic, Lavka, Gabrijel, Zorec, Volkar in Jordan. Vsem hvala!V mescu juliju bodo čistili cerkev – Šmarska cesta, Kočevska, Primičeva in cesta ob Potoku. Sodelujte!

Novomašna Družina  – v avli, cena 6€

2. julij 2023 – nedelja Slovencev po svetu

Nedelja Slovencev po svetu je priložnost, da se spomnimo na rojake in na njihovo pričevanje za slovenstvo sredi tujine. Kolikokrat smo slšali pri prejšnji vladi o Slovencih po svetu, sedaj ne slišimo nič. Kaj dela ministrstvo v tem pogledu?

Praznik sv. apostola Petra in Pavla 29.6. 2023

Na ta dan bodo slovenski škofje posvetili tri novomašnike Blaža Zorka iz župnije LJ – Koseze, Klemen Gartner iz župnije sv. Križ nad Mariborom in brat Drago Ferencek bo posvečen 2.7. v Petrovčah. Molimo za novomašnike. Pri nas bo maša na praznik ob 9 in ob 19 uri. Vabljeni.

Godovi in mašni nameni 26.6. – 2.7. 2023

pon. Ciril……….za + Janko Vidmar, obl. ob 20 uri

tor.   Ema……….za + Anton Okoren, ob 7.3o zj.

sre. Hotimir……za + Cveto Repar, 3o dan, ob 20 uri

čet.  Peter……….za duhovne poklice, ob 9 uri

                             za + Marija Tekavec, ob 19 uri

pet.  Oton……….za + Minka Kovačič, ob 20 uri

sob.  Estera……..za duh. in red. poklice, ob 7.3o zj.

                             za + Ciril Boh, ob 20 uri

Ned. 13ned…….ob 8 uri za žive in mrtve farane

                            ob 10 uri za + Edvard Krampelj