Oznanila župnije Škofljica, 22.10.2023

BESEDNO BOGOSLUŽJE

Kuharska knjiga je priročnik, iz katerega se naučimo kuharskih spretnosti, pravil in vsega, kar peipomore k temu, da bo prehranjevanje služilo človekovemu zdravju in sreči. Spominja nas na sv. Pismo — priročnik, ki ga je Bog zapisal za nas. V njem je dal zapisati svoja navodila, »recepte«, kako naj človek živi, da bo dosegel svojo polno srečo. Lahko izberemo odlomek nadelje, ki je pred nami in tako povežemo razmišljanje z življenjem krščanske skupnosti ali posameznika ali svoje osebe, kar je najbolje. Odlomek lahko vzamemo iz beril SZ ali NZ in evangeljski odlomek. Za današnjo nedeljo so sledeča berila: Iz 45, 1,4-6; Ps 96, drugo berilo Tes 1, 1-5b; evangelij Mt 22, 15 — 21. Zaustavimo se ob tej besedi in skušajmo ugotoviti kaj nam sporoča sv. Duh za naša življenje. Besedno bogoslužje je Cerkev prevzela iz bogoslužja judovske shodnice. Judje so vsako soboto dopoldne brali v shodnicah posamezne odlomke iz postave in iz prerokov. Prebrano besedilo je potem eden od učiteljev razložil. Tega vrstnega reda se je držal tudi Jezus v nazareški shodnici, Kristus je tisti, ki govori v Cerkvi med branjem svetopisemskih besed. Sveto pismo je potrebno poslušati zbrano, v medatitivni tišini, prebrana mora biti tako, da se človeka dotakne in ga razsvetli, da v njem povzroči hrepenenje po tem, da se bogastvo božje besede dopolni pri največjem kraljevskem evharističnem obedu, ki nas bo napolnil s prisotnostjo Kristusa samega.

Sv. maša je sestavljena tako, da nas vodi k višku evharističnega bogoslužja postopoma. Uvodni del pomaga vernikom, da se pripravijo na obhajanje liturgije. Vključuje znamenja križa..kesanja…glavna mašna prošnja. Tako se počasi pripravljamo na čas, ko nas Bog nagovori s svojo besedo — to so berila, psalmi, evangelij, pridiga… Vse to potrdimo z vero, ki jo izpovemo in z prošnjami za vse potrebe, ki se porodijo ob premišljevanju božje besede.

Branje božje besede je vsem vernim v pomoč, da bi ta beseda /Jezus/ v nas živela. Sv. Pavel je izrekel besede: »Ne živim več jaz ampak v meni živi Kristus. Božhja beseda nas tudi oblikuje, zato jo poslušamo in nas hrani. Način premišljevanje svetega pisma ima štiri stopnje: sveto Pismo je potrebno brati — moramo poznati pomen odlomka, ga razumeti in ga postaviti v širši kontekst. Besedi dati prostor, da živi v nas. Druga stopnja — meditacija — poglobitev, poiščemo besedo, ki nas nagovarja in v tej besedi skušamo ugotoviti k čemu nas sveti Duh nagovarja. Tretja stopnja je molitev, besed v nas zbudi pogovor z Bogom — usmeritev. Četrta stopnja je občudovanje, počivanje v Bogu, biti z Gospodom, uživati njegov usmiljen pogled.

Zgled — arški župnik. Rodil se je 8 maja 1786 v Franciji. Že kot otrok je rad zahajal v cerkev. Kot pastirček si je tudi na paši uredil svoj oltarček, molil in pridigal in govoril kar živini ali pastimrje, ki so z njim bili na paši. Tudi kot vojak je skrivaj poučeval otroke. Mašniško posvčenje je prejel 13.8. 1815 v Grenoblu. Kot kaplan je bil zelo priljubljen, skrbno je razlagal Katekizem. Na prižnici je bil kratek in jasen. V Arsu je ure in ure presedel v zakristiji in se pripravljal na pridige. Spreobrnil je na tisoče ljudi. Ni je bilo duše, ki bi se ne omehčala, se pokesala in sprejla Kristusa. Na vprašanje zakaj tako glasilo pridiga in zakaj tako tiho moli, je odgovoril: »Ko pridigam, govorim gluhim in spečim ljudem, ko pa molim, govorim Bogu, ki pozorno posluša. Vernike je med drugim učil tudi, kako se pride k maši, kako se sodeluje pri bogoslužju in podobno. Bil je velik Častilec svete evharistije in neutrudni pridigar. Danes je zavetnik in priprošnjik vsem duhovnikom.

Premisliti si glede Cerkve

Ko sva stopila na župnijsko zemljišče, naju je prevzelo. Resnično je bilo, kot bi odkrila nove oblike življenja. Spominjam se, da sva parkirala avto in se približala stavbi, za katero sva predvidevala, da je cerkev, nato pa sva ugotovila, da je pravzaprav otroški vrtec. Vsa stavba namenjena le otrokom veroučencem. In bila je velika, nova in čudovita. Ko sva končno le našla pot do cerkve, je bila ta, čeprav ogromna stavba, v nasprotju s prejšnjo popolnooma neimpozantna. Velika cerkev je v mojem svetu predstavljala razkošno zgradbo z dovršenimi zaključki, dragimi arhitekturnimi detajli in veliko umetniškimi dekoracijami. Ta je bila samo dvorana s stoli. Celotno doživetje je bilo preobrat vzorcev. Jasno, sva se približala v strahu, da naju bodo kot katoličana »razkrinkali«, saj sva stopila v evangeljsko okolje z DNK-jem južnih baptistov. A to da sva premagala čustveno neugodje ob drugačni cerkveni kulturi, je bilo za učenje ključnega pomena. Izkazalo se je, da je bila ta župnija pravzaprav eden najbolj gostoljubnih krajev, kjer sem kdaj bil. Kljub zečetnemu nelagodju sem komaj čakal, da se vrnem. Bilo je preprosto preveč zame, da bi lahko vse predelal ob enem samem obisku. Kmalu sem dobil novo priložnost, saj so tisto pomlad organizirali konferenco samo za duhovnike. Ta konferenca je bila enako domišljena in polna izzivov in me je povsem zaposlila za več dni. Preživljati čas s približno tisoč večinoma južno baptističnimi pastorji je bilo v bistvu zelo zabavno. Šele zadnji dan pa je glavni govorec preklopil na največjo jakost in vžgal svoj baptistični peklensko — žvepleni ognjeni govor. Veliko ljudi je že prej odšlo, mogoče zato, ker je bil petek popoldne in so se morali vrniti domov za konec tedna, mogoče pa zato, ker so vedeli, kaj se pripravlja. Tako sem sedel v enem delu cerkve bolj ali manj sam. In začelo se mi je dozdevati, da pridigar govri meni, mislim samo meni. Zdelo se mi je, da gleda naravnost vame in mi pridiga. Postalo mi je zelo neprijetno in hotel sem oditi, a tudi to se mi je zdelo neprijetno storiti.

NCNG + Roman Cerovšek Kako tolažilne so Jezusove besede. Povedo nam, da je Bog ljubeči Oče, ki Ima rad svoje otroke In jim je pripravil veliko hišo z mnogimi bivališči. Spominjajo se ga in molijo za njegov večni mir: Božidar in Terezija Cerovšek, Igor Cerovšek i družina, Vlasta Celestina z družino in družina Škerjanc iz Matene. Mi hočemo ostati na strani tistega, ki oživlja, ki daje življenje in življenje tudi deli. Najprej zemeljsko nato pa tudi nebeško.

Vabilo soseščanom Gumnišča in vsem župljanom

V nedeljo 29.10 bo na Gumnišče prišel gospod nadškof, da blagoslovi prenovljena stranska oltarja — oltar sv, Treh kraljev In oltar Luške matere božje. Najprej bo blagoslovil oltarja In zatem bo slovesna sv. maša. Pri maši bo prepeval župnijski zbor sv. Cirila In Metoda. Darove, ki jih bomo zbrali pri maši bodo za poplačilo stroškov obnove. Po maši bo srečanje ob cerkvi, če pa bo slabo vreme se bomo zbrali na dvorišču pod streho Golobičevih. Vabljeni — povečajte naše veselje. Vera nas povezuje!

Spoved pred Vsemi svetimi — 27.10. ob 18 uri Poleg telesa ima človek tudi dušo, od Boga ustvarjeno dušo, ki se mora nekoč čista in lepa vrniti k Bogu v nebesa. Namen našega življenja je, da bi živeli tukaj na zemlji po božjih in cerkvenih zapovedih in se zveličali. V petek bodo na razpolago trije tuji duhovniki. Vabljeni k spovedi za praznične dnl, da bomo rajnim In sebi namenili popolni odpustek.

Godovi in mašni nameni 23.10. — 29.10. 2023

pon. Janez v čast MB za zdravje, ob 18 uri

tor. Anton v zahvalo za delo, ob 19 uri na Gum.

sr. Darija za + Roman Cerovšek, 30 dan, ob 18 uri

čet. Rustik za Jožica Hočevar, 7 dan, ob 18 uri

pet. Sabina za ++ starše Buh, ob 18 uri

sob. Simon za + Branko Tomažič, obl. ob 18 uri

ned. 30 ned…ob 8 uri za žive in mrtve farane

ob 10 uri za dobrotnike podružnice — Gumnišče

Iz sobote na nedeljo pomaknemo urne kazalce za eno uro nazajl Novembrska pisma so na pultu v avli — zapišite svoje rajne. Maša na Vseh svetih dan bo ob 9 uri in ob 14 uri. Cerkev v novembru čistijo — Mijavčeva, Gratova, Puciharjeva in Tonijeva — pogovor in dogovor veliko pripomore k delu.