Oznanila župnije Škofljica, 26.11.2023

PRIPRAVA  NA  OBHAJILO

 

Ponavzočanje

Zakrament evharistije obnavlja obhajanje tega, o čemer zgodovina trdi, da se je v resničnosti zgodilo enkrat samkrat. Zgodovina odstira, kar se je zgodilo enkrat in kako se je zgodilo, liturgija pa povzroči, da preteklost ni pozabljena; ne v smislu, da bi to vnovič storila, ampak da to obhaja: maša obnovi dogodek križa tako, da ga obhaja, ne da ga ponoavlja, in obhaja, tako da ga obnovi, ne samo tako, da se ga spominja; naredi ga vnovič prisotnega. Po zaslugi zakramenta  postajamo sodobniki dogodka, dogodek nam postane prisoten in mi postanemo prisotni dogodku. »V vsakem rodu mora vsak obravnavati samega sebe, kakor, da bi bil tisto noč osebno odšel iz Egipta.« Sveti Duh je tisti, ki posreduje posedanjanje dogodka. Jezusova žrtev v njem živi skozi vse čase in prostore. On je tolažnik, ki ostane z nami vedno. V moči sv. Duha, postane evharistija za nas resničnost. Gospod je v evharistiji trajno prisoten pod podobo kruha in vina.

Naročilo Katekizma o obhajilu

Obhajanje evharistične daritve je v celoti naravnano na globoko zedinjenje vernikov s Kristusom po obhajilu. Prejeti obhajilo, pomeni prejeti Kristusa  samega, ki se je daroval za nas.

Gospod se obrača na nas z nujnim vabilom, naj ga prejemamo v zakramentu evharistije: »Resnično, resnično vam povem, če ne jeste mesa Sina človekovega  in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.« /Jn 6,53/. Če naj odgovorimo na to povabilo se moramo pripravljati na tako velik in tako svet trenutek. Kdor se zaveda kakega velikega greha, mora sprejeti zakrament sprave, preden pristopi k obhajilu. Da bi se primerno pripravili na prejem tega zakramenta, se bodo verniki držali posta, ki je predpisan v njihovi Cerkvi. Telesna drža bo izražala spoštljivost, slovesnost, veselje tega trenutka, v katerem Kristus postane naš gost. S samim smislom  evharistije se sklada, da verniki, če so pripravljeni, kakor se zahteva, prejmejo obhajilo vsakokrat, ko se udeleže maše. Cerkev obvezuje vernike, da so se ob nedeljah in praznikih dolžni udeleževati božje liturgije, in jim živo priporoča, da prejmejo sv. evharistijo ob nedeljah in praznikih ali še bolj pogosto, celo vsak dan.

Sadovi sv. obhajila

Združuje nas z vsemi člani Cerkve. Obhajilo obnavlja, krepi in poglablja tisto včlenitev v Cerkev, ki se uresniči že s krstom. »Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo, ker smo vsi deležni enega kruha« (1 Kor 10,17). Na zunaj to simbolično označuje jed pri eni mizi (oltar), kjer se lomi in deli en sam kruh za vso skupnost, vso župnijo.

Pospešuje edinost. Sv. Avguštin vzklika: »O zakrament dobrotljivosti! O znamenje edinosti! O vez ljubezni!« Evaristija nam z vso  prepričljivostjo kaže, kolikšno vrednost ima v Božjih očeh vsak človek, saj se Kristus  pod podobama kruha in vina enako daruje  za vsakogar in se enako podarja vsakomur.

Ohranja, povečuje in obnavlja posvečujočo milost. V starodavni molitvi Cerkev pozdravlja evharistično skrivnost: »O sveta večerja, v kateri prejemamo Kristusa, obhajamo spomin njegovega trpljenja, duša se nam napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave.« »Kdor je moje meso  in pije mojo kri, ima večno življenje,« pravi Jezus (Jn 6,54). Ne pravi, da ga bo imel po smrti, ampak ga dobiva že zdaj. Zato sv. obhajilo utrjuje nadnaravno življenje. Bolj kot smo združeni s Kristusom, bolj živimo, saj je on Življenje (Jn 14,6).

Krepi, tolaži, daje vselje in moč molitve. Evharistični kruh daje čutiti vedno večje veselje v Božjih rečeh in nas vključuje v molitev Jezusa Kristusa.

IZGUBLJENI LJUDJE V CERKVENEM SVETU

Cerkev torej ima poslanstvo

 

Cerkvi je naročeno, da vzgaja učence za Jezusa Kristusa. In podobno kot gospodar iz prilike o talentih (Mt 25,24) tudi on žanje kjer ni sejal in zbira kjer ni razsul. Z drugimi besedami: on želi, da to delamo zanj in kot on. Pokazal nam je, kako, ko je hodil po zemlji.. Jezus je moral že zgodaj pri svojem delovanju svoje prve učence poučiti prav o tem. Izkazalo se je, da ga ni zanimala le množica domačinov in rednih obiskovalcev domače sinagoge. Vztrajno je hotel doseči tiste, ki Boga niso poznali. Rekel jim je, kot piše v Lk 4,43: »Tudi drugim mestom moram oznaniti evangelij o Božjem kraljestvu, ker sem za to poslan.

Vse to pridiganje in učenje, vsi čudeži, zbiranje in pošiljanje učencev, celo njegov križ in vstajenje, je del tega temeljnega delovanja, ki ga imenujemo evangelizacija. Evangelizacija je bila za Jezusa predanost temu, da dobro novico Božjega kraljestva prinese vsakemu, vključno z nekaterimi neobetavnimi ljudmi – gledano vsaj iz perspektive vernikov. Sam je večkrat dejal: »Sin človekov je namreš  prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.« (Lk 19,10)

Poiskati in rešiti izgubljene

Izgubljeni ljudje niso zlobni ali nemoralni ali celo slabi. Le zmedeni so glede Boga. In v tej zmedi ali v napačnem razumevanju:

• Izgubljeni ljudje  mogoče sledijo  svetu in temu, kar jim svet ponuja,
• Izgubljeni ljudje začnejo verjeti, da bodo imeli imenitno življenje, tako, da bodo skušali z njim sami upravljati,
• Izgubljeni ljudje lahko mislijo, da bodo denar ali spolnost ali moč ali užitek ali šport nekako zapolnili vrzel v njihovem srcu, praznino v njihovi duši po Bogu.

Kakorkoli že, izgubljeni ljudje (ki so lahko bodisi oddaljeni kristjani, ki ne hodijo več v cerkev, bodisi neverujoči, ki nikoli niso hodili skušajo najti življenje zunaj odnosa z Bogom. Zamujajo Boga. In ob tem običajno zavozijo svoje življenje. Jezus je izgubljene ljudi postavil na prvo mesto. In pri tem je šel zelo na široko /zelo, zelo na široko). Čas je preživljal tam, kjer so ga oni. Znal jim je govoriti in vedel je kaj je zanje pomembno. Prepoznal je njihove skrbi, strahove, obžalovanja in grehe. Razumel je njihova srca in ljubil jih je tako, da je vlagal v njih. Jezus je izgubljene ljudi našel in jih nato naredil za učence. Jezus je nekoč srečal človeka, ki se je preživljal z guljufanjem ljudi. Povabil ga je da se pridruži  njegovi skupini in postane nejgov učenec. Ta je pozneje napisal evangelij po Mateju.

Zahvala darovalcem

Zadnjo nedeljo v oktobru smo na Gumnišču v cerkvi  sv. Duha obhajali veselo praznovanje, blagoslov dveh prenovljenih oltarjev – oltar sv. Treh kreljev in oltar Lurške matere božje. Oltarja je blagoslovil ljubljanski nadškof  Stanislav Zore. Na začetku so pevci mešanega pevskega zbora sv. Cirila in Metoda zapeli pesem lurški materi božji. Tudi ljudje v cerkvi v tem trenutku pritegnejo mogočnemu petju in marsikakšno oko se je orisilo z solzo, od veselja in vzvišenosti trenutka in ljubezni do božje matere Marije. Po pesmi je gospoda nadškofa pozdravil ključar Franci Golobič in ga prosil tudi za blagoslov oltarjev z izbranimi besedami: »Velikokrat se bomo ozrli na oltar Lurške matere božje in jo prosili za zdravje in varstvo  naših bližnjih in nas samih, za božje milosti in se njej tudi z ljubeznijo zahvaljevali in prav tako tudi k trem Modrim, ki so Jezusa počastili in mu darovali zlata, kadila in mire. Kaj vse so doživeli ob njem – kako so spoznali božjega otroka in to tudi oznanjali in oznanjajo vsemu svetu. Tudi nam. Restavratorska dela je opravil Miha Legan – restavrotor iz Žužemberka. Ob koncu maše je podal potek dela – kaj vse je bilo potrebno narediti, da sedaj oltarja sijeta v svoji lepoti in nam oznanjata tudi čar nebeškega kraljestva. Desni oltar je bil prenovljen že pred leti , levi oltar pa v tem letu 2023. Najbrž se marsikdo tudi sprašuje po ceni – desni oltar 12.000€ in levi oltar 18.000€. Vsem darovalcem se zahvaljujem za darove ob blagoslovitivi, za darove, ki ste jih izročili osebno meni in ključarjema. Vsi vaši darovi so znamenje ljubezni do Marije, do ohranjanja svetaga, vere in kraja Gumnišča.

Mašni nameni in godovi 26.11. – 3.12. 2023

pon. Modest…….za + Helena Gruden, obl. ob 18 uri

tor.   Katarina…..za + Anton Okoren, ob 7.3o zj

sre.Radogost….za + Ljudmila in Anton Tekavec, ob 18 uri

čet.  Andrej……..za ++ starše Korevec, ob 18 uri

                             za ++ priporočene v molitev, ob 19 uri Gum.

pet.  Karel………za ++ Anžič, ob 18 uri – prvi petek

sob. Natalija…….za nove duh in red. poklice, ob 7.3o zj.

                          za + Anton Bratkovič, ob 18 uri – prva sobota

ned. prva adv…..ob 8 uri za žive in mrtve farane

                            ob 10 uri za + Jožef Turk, obl.

Teden Karitas – 27.11.  UPANJE ZA VSE  – 2.12. 2023

Adventne venčke bomo blagoslovili na prvo adventno nedeljo.

Srečanje za starše 3. razreda bo v torek ob 18 uri v pevski sobi.

Miklavž nas bo obiskal v torek 5. 12. 2023

Decembra čistijo cerkev – Hribi, Ob pošti, Albrehtova, Finčeva in ul. bratov Zakrajšek

Marija roma po naši župniji!