Oznanila župnije Škofljica, 14.1.2024

SPOZNAVAJMO  NAŠA ZAVETNIKA

Rojstno mesto slovanskih apostolov je Solun, v slikoviti lepi legi ob globokem morskem zalivu na vznožju planine Hortač. Ustanovi ga je makedonski vladar Kasander, in ga je imenoval po svoji ženiTesaloniki, sestri največjega makedonskega kralja Aleksandara Velikega. Pod Rimljani je bil Solun glavno mesto rimske pokrajine Makedonije; pod bizantinskim cesarstvom je bilo prvo mesto za Cerigradom, tako tudi v Turčiji do balkanske vojne (1912). Vedno je bil važno gospodarsko, prosvetno, vojaško in politično središče. Tako je bilo že v apostolski dobi, ko je apostol Pavel v Solunu oznanjal krščansko vero in spreobrnil večje število Grkov, vmes več odličnih žena. To je bila cvetoča in goreča krščanska občina. Apostol Pavel je Solunčanom namenil celo dva svoja pisma /Tesaloničanom/.

Tu so se kristjani odlikovali  po živi veri, ljubezni in požrtvovalnosti. Bili so vzor vsem vernikom v Makedoniji in v Ahaji, po Tesaloničanih se je vera oznanjala na vsee strani. Pavel jih je postavljal za zgled drugim krščanskim občinam.

V 6 st. so se v Makedoniji in v rodovitni solunski okolici naselili slovanski rodovi. Slovani so večkrat napadali Solun, da bi zlomili bizantinsko oblast in ustanovili svojo državo v Makedoniji. A ti napadi so se vsi po vrsti razbijali ob zidovih mogočne solunske trdnjave. Pač pa so Slovani gospodarsko  obvladovali solunsko okolico, tudi v Solunu samem je bilo veliko Slovanov. V okolici in mestu se je toliko govorilo slovansko, da so morali tudi grški meščani znati slovanski jezik.

Bizantinski cesarji so vedeli, da je od posesti Soluna odvisna njihova oblast na balkanskem polotoku. Zato so Solun dobro utrdili in ga zasedli z močnimi vojaškimi četami.  Vrhovno upravno in vojaško oblast nad Solunom in okolico je imel bizantinski vojvoda (strateg)  v Solunu;  njegov namestnik se je imenoval drungarij (drungarios).

V mestu je bilo več lepih krščanskih cerkva. Turki so jih pozneje spremenili  v mošeje. Ena najlepših je bila cerkev sv. Dimitrija, mestnega patrona, sezidana v 5 stoletju; da si je bila pozneje spremenjena  v mošejo, je še do danes znotraj ohranila lepoto starega bizantinskega stavbarstva. V tej cerkvi sta gotovo večkrat molila brata Ciri in Metod. /Med prvo svetovno vojno je stara stavba pogorela, a stebrovje še danes stoji/.

Ker je bil Solun tako pomembno mesto, zato je gotovo, da je moral biti solunski strateg in njegov namestnik (drungarij) posebno odlična zaupna oseba in v dobrih odnosih in dobrih zvezah z cesarsko vlado v Carigradu. Tak je bil oče slovanskih apostolov, globoko veren in pobožen mož plemenitega rodu. Tako tudi njegova žena. Njeno ime ni znano. Oba sta bila grškega rodu. To trdijo stari spomeniki. Ta služba, ki jo je opravljal Leon je bila posebno zaupna državna služba. Ciril in Metod sta tako lahko dobro poznala posebnosti in tudi priložnosti govoriti blagoglasni slovanski jezik. Najbrž se je tudi v domači hiši večkrat slišala slovanska govorica. Zaradi velikega trgovanja  z Slovani so se mnogi tudi radi naučili slovanskega jezika. To priložnost so izkoristili zase. /se nadaljuje/

IZGUBLJENI LJUDJE V CERKVENM  SVETU

Ni prostora za izgubljene

Nihče ne želi biti v »opravimo že s tem« v cerkvi;je pa to vedno boljšeod drugih možnosti. In teh je precej. Rasmislite na primer o »bojevitem in zmagoslavnem« pristopu k cerkveni kulturi. To je cerkev za prave vernike. Ne glede na njihovo kulturo. Konservativno ali liberalno, so si podobni, ker jemljejo  »liturgijo« z brezkompromisno resnostjo, v čemer se jasno razlikujejo od vseh drugih. Njihov način slavljenja postane  pretirani izraz njihovih lastnih preferenc  in preferenc tistih, ki so jim že pridruženi. Njihovo postopanje je težko, kar dokazuje, da mogoče resno jemljejo tisto, kar delajo in se ne ozirajo na tisto, kaj delajo drugi. Pri tem pristopu duhovnik mogoče celo govori teatralno, kot z glasom Boga. Sliši se bolj tako, kot, da bi govoril namesto Boga, kot pa njemu. Med tema dvema skrajnostma pa je še veliko drugih cerkvenih kultur:

• pomembna je le stavba ali zgodovina župnije, zato je kot muzej
• pomembno je le biti v pomembnem okolju podobno mislčih posameznikov. Tvoja pripadnost tu je le oblika  vrednosti v tvojem socialnme krogu, zato je to kot podeželski klub
• pomembna je le župnijska šola. Šola povozi cerkev, kadar gre za uporabo prostorov, načrtovanje programov, dogodke za zbiranje sredstev ali kar že hočete, zato so v ospredju le otroci;
• pomemben je le popularen duhovnik ali glasbenik, zato je v ospredju le kult osebnosti;
• pomembna je le ena stvar en program; socialna pravičnost in služenje, neka politična agenda, določen slog glasbe, zato, karkoli že toje, je kot butik.

               To je cerkveni svet, udobno okolje za cerkveni ljudi.

 

Zahvala

Zahvaljujem se vsem, ki ste preteklo nedeljo darovali za osebne potrebe, kakor tudi vsem, ki ste kdajkoli darovali  ali v obliki kolin  ali druge hrane, ali v obliki bire. Bog povrni stoterno. Vaš župnik Jože.

Koledniki so zbrali za naše misijonarje 1600 € in otroci za otroke  pa 313€ Hvala vsem darovalcem in dobrotnikom.  Otroci bodo veseli!

 

NCNG  + Marija Bartol

Naravna ni smrt, naravna je želja po življenju je nagon po samoohranitvi, je upanje na zmago pred uničenjem, ki nam grozi. Ni nobene kulture, nobene družbe, ki se ne bi upirala smrti, ker jo čuti kot nasilje, kot nekaj bistveno nenaravnega. Spominjajo se – mož Anton in sinova Peter in Jure z družinama, družina Cimerman, Podlogar Slavko

Nosetovi in družina Anžič.

+ Ivanka Bekš

So darovali za sv. maše in za potrebe cerkve – družina Golobič iz Gumnišča, družina Bozja, Janez in Beti Zagorc, Mihaela in Janez Mohar, Simon in Mojca Bratina.

Razlog našega upanja je tisti, ki živi in deluje v nas, ki je umrl in vstal, Kristus, ki je nekoč zaklical: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil.« /Evangelij/

Nastop  Sončnice in Tempo – Lipa Domžale

Pia Kladnik in Emina Kuhar – nedelja 14.1. ob 10 uri – Vabljeni poslušalci.

 

Godovi in mašni nameni – 15.1. – 21.1. 2024

pon. Mihej…………. za + Amalija Pene, pog. m. ob 14 uri

                                  za + Marija Bartol, 7 dan, ob 18 uri

tor.   Honorat………za + Franc Tomšič, obl. ob 7.3o zj.

sre. Anton………….za naše ++ brate in sestre, DSOŠ, ob 15.3o

                                  za + Stane Zaletelj, 30 dan, ob 18 uri

čet.  Marjeta……….za + Jože Boben, 7 dan ob 18 uri

                              v zahvalo in v čast MB za zdravje, ob 19 uri Gum.

pet.  Makarij……….za + Anton Kolenc, 30 dan, ob 18 urei

sob.  Fabijan……….za + Tomaž Ferbežar, 7 dan, ob 18 uri

ned.  3 ned. m.let…ob 8 uri za žive in mrtve farane

                                   ob 10 uri za + Janez, Angela Šmalc

V nedeljo 21.1. 24 bo občni zbor Karitas ob 9 uri v pevski sobi.

V sredo 17.1. ob 18.30 bo srečanje za ŽPS v pevski sobi. Pridi!

Priprava na zakon Stična od 10.2. – 24.2. 2024. Pridita!!