Oznanila župnije Škofljica, 21.1.2024

 

SPOZNAVAJMO  NAŠA ZAVETNIKA

 

Nič čudnega ni, apostola nista bila slovanskega rodu. Saj tudi apostoli drugih narodov niso bili domačega rodu. Apostoli Grkov so bili judovskega rodu. Apostoli Rimljanov so bili Judje in Grki, k Angležem in Ircem so prišli prvi misijonarji iz Italije, apostol Nemcev je bil irskega rodu (sv. Bonifacij). V tem se lepo razodeva mednarodna vesoljnost krščanske vere. Če priznamo, da sta bila slovanska apostola grškega rodu, se s tem njuna apostolska gorečnost in svetost, njuno delo  za slovansko bogoslužje in za krščansko slovansko književnost še sijaneje ožarja z lučjo krščanske vesoljnosti in pravičnosti.

Iz mladosti  starejšega Leonovega sina Metoda nam staroslovesnki  življenjepis skoraj nič ne poroča. Niti njegovo krstno ime nam ni znano. Metod je namreč samostankso ime  našega apostola, ki je po tedanjih samostanskih predpisih kot menih prevzel novo ime in s tem pokazal, da hoče popolnoma odmreti svetu in pričeti novo bolj  duhovno življenje. Samo toliko vemo, da se je po tedanji navadi samostankso ime pričenjalo z isto črko kakor prejšnje krstno ime; torej  je bilo metodovo ime morebiti Mihael, Manuel ali kaj podobnega…

Rojstno leto nam ni znano. Morebiti je bil rojen okoli leta 815: umrl je namreč leta 885, kakor smemo sklepati v častitljivi starosti, torej okoli 70 let star. Bil je lepe postave in bistrega razuma. Učil se je najbrž v Solunu. Pod očetovim nadzorstvom in po očetovem zgledu se je pripravljal  za vojaško in upravno službo v državi. Njegovi učitelji  v pravni znanosti so ga že od mladega ljubili in cenili zaradi njegovih  velikih sposobnosti. Zato ni čudno, da je po očetovem posredovanju in prijateljev zgodaj dobil  visoko in odgovorno služđbo kot knez (cesarski namestnik) v neki slovanski pokrajini bizantinskega cesarstva; ta je bila morda v Tesaliji ali pa v Makedoniji med Ohridskim jezerom in Vardarjem. Kakor pravi staroslovenski življenjepis, se je to zgodilo zato, da bi kot slovanski knez spoznal slovanske običaje, se jim privadil in se usposobil za apostola in nadškofa Slovanov.

Najmlajši izmed sedmih Leonovih otrok je bil Konstantin, s poznejšim samostanskim imenom Ciril. Rojen je bil ob koncu leta 826. V letu 2026 bomo obhajali njegovo 1200 letnico njegovega rojstva. Mati mu je najela dojiljo. » Toda dete nakakor ni hotelo na tuje prssi, marveč samo k materi. To se je zgodilo po božji previdnosti, da bi bila dobra mladika dobrega roduoddojena n neomadeževanih prsih. Potem sta dobra roditelja živela v Gospodu vzdržno, kakor brat in sestra in sta ostala zvesta tej obljubi celih 14 let, dokler ju ni smrt ločila«. /Ti stavki so vzeti iz stroslovanske legende – – ti stavki so zapisani kot sestavni del svetniških življenjepisov.

Ciril je bil živahen deček in bistre glave. Učil se je tako dobro, da je bil prvi med součenci. Vso so ga občudovali. V mladostni živahnosti je rd pohitel v solunsko okolico in se tam igral. Kakor je bila takrat navada pri dečkih boljših družin, se je rad zabaval s ptičjim lovom s pomočjo v ta namen privajenih kraguljev (sokolov). »Nekoč je šel s prijatelji na polje in vzel seboj svojega kralgulja. Ko ga izpusti, je Bog poslal silen veter, ki je zajel ptiča in ga odnesel. Deček je bil zaradi izgubljenega ptiča tako potrt in žalosten, da dva dni ni pokusil  nobene jedi. Na tem ga je usmiljeni Bog ujel, ker ni hotel, da bi se navezal na posvetne stvari. Ko je Ciril pri sebi premišljeval o nečimrenosti tega življenja, je skesano govoril: Ali je tako to življenje, da na mestu radosti skrb in žalost prebiva. Od tega dne krenem na drugo boljšo pot , in ne bom svojih dni  potratil v hrupu tega življenja.«

(se nadaljuje).

 

IZGUBLJENI LJUDJE  V CERKVENEM SVETU

Vsi so dobrodošli

Cerkveni svet včasih lahko zelo dobro dela tisto, kar si zada, in cerkveni ljudje imajo to radi. Mogoče jim župnija da tisto dodano vrednost njihovim življenjem in si za ta prispevek zasluži naše spoštovanje in pohvalo. A cerkveni svet sam po sebi še ne naredi tudi učencev in prav gotovo ni namenjen izgubljenim.

Cerkveni ljudje morda tega ne razumejo ali celo mislijo nasprotno. Mogoče sami sebe vidijop kot odprte, ker organizirajo akcije, kjer pravijo : »naša vrata so odprta« in »naše svetilke so prižgane«, ali pa mogoče obešajo napise in pojejo pesmi »vsi so dobrodošli«. Pa je to res tako ali v resnici mislijo:

+ vsi so dobrodošli pod našimi pogoji

+vsi so dobrodošli, da so prisotni pri izpolnjevanju naših potreb

+ vsi so dobrodošli, če se oblačijo kot mi, imajo radi isti slog glasbe kot mi in častijo Boga v skladu s pravili, ki jih upoštevamo sami (in smo si jih, mimogrede, v glavnem tudi prikrojili tako, da ustrezajo nam samim)?

Včasih je to komaj opazno. Udeležila sva se konference na drugem koncu države ter preživela nekaj razveseljujočih in napornih dni v evangeljski skupnosti, kjer sva se čutila sprejeta in ljubljena. Nato sva šla v nedeljo zjutraj k maši. Tista župnija je bila drugačna. Zelo očitno so se trudili, da bi namerno sprejemali  nove osebe, kot sva bila midva. Dobro. A po drugi strani mogoče niti niso imeli  izbire, saj so sosednjievangeljski kristjani vsak konec tedna kraljevali na igrišču in privabljali kopice nekdanjih katoličanov. Kakorkoli, bilo je jasno, da se trudijo, a bilo je tudi jasno, da si ob vstopu v njihovo cerkev začutil, da je njihova. Čutila sva, da od naju pričakujejo, da se prilagodiva njihovemu načinu, kar je bilo v resnici zelo težko. Namerno sva preskočila enega od njihovih posebnih postopkov. Čista resnica. Očitno bi morala, ko sva šla k obhajilu povedati svoje ime in svoj izbor evharističnega kruha (bel, polzrnat, brezglutenski). Ker tega nisva dobro razumela, sva dobila nekaj grdih pogledov rednih obiskovalcev. Nisva se hotela več vrniti.                     /se nadaljuje/

Vabilo bralcem Božje besede

Spoštovani bralec Božje besede, biblična vzgoja vsakemu bralcu pomaga, da svetopisemske odlomke razume v luči vere. Bralec naj bo domač s Svetim pismom. Gre za poznavanje Svetega pisma, bibličnih krajev in časa, v katerem so odlomki nastali. Pri tem nam lahko veliko pomaga že samo prebiranje Svetega pisma, za poglobitev pa se lahko pridružite biblični skupini, ki deluje v naši župniji že od leta 2012. Pri prebiranju Svetega pisma nas spremlja ga. Jana Podjavoršek, katehistinja in mag. teologije. Njena velika ljubezen je Sveto pismo. Srečujemo se enkrat na mesec, trenutno po dogovoru, ob 20.00 uri, v zakristiji. In kot je zapisal J. Philippe: »Ne predeluje človek Svetega pisma, ampak Sveto pismo predeluje človeka.« Zato dragi bralec Božje besede, lepo povabljen na naša srečanja.

       Nada Marinčič, Jana Podjavoršek, Maja Kolenc in Jože Tominc, žpk.

NCNG + Jože Boben

Iz božjega razodetja zvemo, da se bomo dokončno združili  in sešli z brati in sestrami, ki so se ločili od nas v znamenju vere in kakšna bo končna usoda sveta, ki nas obdaja in je poln skrivnosti. Človeštvo in stvarstvo hrepeni po rešitvi. Pokojnega Jožefa se spomnjajo in molijo zanj: nečak Andrej z družino, Jurmanovi, vaščani Gorenjega Blata, Franc Trtnik z družino, družina Cimerman, sestra Ana, Simon in Martina Jurkovič z družino, nečakinja Marija, Marija in Simona z družino, družina Perovšek, Branko Hrovat z družino, Jože Okoren z družino, Gruden Jože z družino, Groznikovi iz Šmarja, družina Brodnik, Anže in Tilen Iskra, Marko Boben z družino, Tončka Boben, družina Bradač iz Dvora, sestra Julka z družino, družina Gale iz Gumnišča, družina Šilc, družina Miklič, družina Plesnik, družina Solar, družina Sojer, družina Malnar, Stane Bedenčič z družino, družina Klančnik, družina Žnidaršič, družina Tomić, družina Šmajgl, družina Miljašević, Bedenčič Gregor z družino, družina Smole, družina Debevec, družina Jančar, družina Božič, družina Stojanović, družina Poženel, družina Nered, Samec Jani z družino, družina Korošak, družina Okoren, družina Horvat, družina Podržaj, Bedenčič Franc z družino, družina Rokavec, družina Javoršek, Marija Samec, Hrovat Rozi, Rado Švajger in Darja Debevec.

Naši mrtvi živijo in tudi mi se ob smrti ne bomo pogreznili v nič. Odšli so v Očetovo hišo in so v božji roki. Vsem hvala!

Godovi in mašni nameni 22.1. – 28.1. 2024

pon. Vinko……….za + Jožica Marucelj, 30 dan, ob 18 uri

tor.   Henrik…… za + Joža Repar, ob 7.3o zj.

sre. Frančišek…za + Amalija Pene, 7 dan, ob 18 uri

čet.   SAP………….za + Jožef Gale, 7 dan, ob 18 uri

                          za + Anton Okoren, obl. ob 19 uri Gum

pet.  Timotej….za + Jožef Tomšič, obl. ob 18 uri

sob.  Angela…..za + Marija Poje, ob 18 uri

ned.   4 nml……ob 8 uri za žive in mrtve farane

                           ob 10 uri za + Peter Veber, obl.

Dan odprtih vrat v gimnaziji Šentvid – Zavod sv. Stanislava!

Tečaj za zaročence v Ljubljani od 12.2. – 16.2. Krekov trg 1

Tečaj za zaročence v Stični 10.2. – 24.2. Stična 17

Tečaj po spletu 2.2. – 4.2. priravanazakon@ignacijevdom.si

Teden molitve za edinost kristjanov in tudi edinost našega naroda. Vabljeni!