Oznanila župnije Škofljica, 21.4.2024
SPOZNAVAJMO NAŠA ZAVETNIKA
Ciril med Saraceni – Grško cesarstvo je imelo takrat nevarne nasprotnike, namreč mohamedanske nasprotnike Arabce ali Saracene. Mohamed je svoje Arabce navdušil za svojo novo vero in jih je vnel, da so svojo novo vero širili z orožjem. V 7 st. so že osvojili cvetoče azijske pokrajine grške države; zasedli so krščanska mesta Damask, Antiohijo in tudi Jeruzalem, osvojili Sirijo, Armenijo in celo Egipt. Ko je vladala cesarica Teodora, so bili hudi boji na Siciliji. Arabci so osvojevali mesto za mestom.
Nadarjeni Arabci so se učili tudi grških znanosti in umetnosti; imeli so slavne učenjake in pisatelje. Arabski trgovsci so se naseljevali celo v Carigradu in so imeli tam že v začetku 9 st. svojo mošejo. Grki so jim morali to dovoliti, da se nebi Arabci preveč maščevali nad krščanskimi podložniki. Arabci so Grke in krščansko vero napadali z orožjem, a poskušali so jih tudi oslabiti z sramotilnimi spisi in nauki proti krščanskim verskim resnicam. Posebno so napadali krščanski nauk o sveti Trojici. Grki so v spisih in v verskih razgovorih branili krščansko vero proti arabskim napadom . V ta boj je na željo cesarskega dvora in iz gorečnosti za pravo vero posegel tudi naš apostol Ciril.
Staroslovenski življenjepis pripoveduje, da so Arabci dvignili bogokletne napade proti sveti Trojici in v Carigrad poslali sporočilo, naj pošljejo kakega svojega moža, ki bi se mogel z Arabci razgovarjati o verskih vprašanjih. Takrat je bil filozof Ciril star 24 let, torej se je to godilo leta 851. Cesarca je zbrala svoje svetovalce, poklicala filozofa in mu rekla: »Ali slišiš filozof, kaj grdi Arabci govore proti naši veri? Ti kot služabnik in učenec sv. Trojice pojdi in odgovori, a Bog vsemogočni, ki ga slavimo v sveti Trojici, ti bo dal milost in moč v besedah, da boš zmagovit kakor drugi David proti Goljatu in da se boš srečno vrnil domov in postal vreden nebeškega kraljestva.« Filozof je odgovoril: »Z radostjo grem v boj za krščansko vero. Kaj mi je namreč slajše na tem svetu kakor za sveto Trojico živeti in umreti?« Dali so mu za pomoč tajnika Georgija in ju odposlali.
Ni povedano kam, je odpotoval Ciril. A iz okoliščin in drugih virov je skoraj gotovo, da je Ciril z bizantinskim poslanstvom odpotoval v Bagdad, glavno mesto arabske države. Takrat je vladal kalif Mutavakil (847 – 861), znan kot hud nasprotnik kristjanov. Kristjane je sramotil in jih silil k odpadu; tiste, ki niso hoteli odpasti je sramotil s tem, da jim na vrata pritrdil lesene podobe, ki so predstavljale hudiča in je hotel s tem pokazati, da kristjani ne časte pravega Boga, marveč hudiča. Staroslovesnki življenjepis Cirilov pripoveduje, da so Arabci Cirliu kazali krščanske hiše in vpraševali, če pozna te podobe. Ta je odgovoril: »Vražje podobe vidim in mislim, da tam notri žive kristjani; hudiči pa beže ven, ker ne morejo živeti s kristjani; kjer pa ni takih podob na vratih, tam so hudiči v družbi stanovalcev.«
Mohamedanci so se pohujševali nad prepiri in verskimi razkoli med kristjani. Tako so tudi Cirila opozarjali na veliko versko edinost med mohamedanci in se čudili, kako da je med kristjani toliko razlike v razlaganju in v izvrševanju krščanske vere. Ciril jim je odgovoril z živahno primero iz narave: »Naš Bog je kakor širno in globoko morje. Mnogi, ki iščejo Boga, se podajajo na to morje, a samo verniki silnega uma doumejo bogastvo božje modrosti, preplavajo globoko morje božje in se srečno vračajo; slabotni pa kakor v trhlih ladjah skušajo preveslati, a nekateri upehani komaj še dihajo, drugi pa v leni onemoglosti omahujejo na valovih. Vaša vera pa je kakor ozko morje, ki ga lahko preskočijo vsi, mali in veliki; ne zahteva ničesar, kar bi preseglo navadne človeške moči. Mohamed ne zahteva od vas, da bi krotili strasti in poželjivost. Kristus pa ne tako. Iz nižave dviga človeka kvišku, uči ga z vero in milostjo božjo; na meji med angeli in živalmi ga je ustvaril, po daru govora in razuma ga je ločil od živine, po čutnosti pa od angelov; kamor se bolj nagiblje, tja se bolj približuje, angelom ali pa živini.«
/ se nadaljuje/
KRŠČANSTVO NI SPOMENIK
Skrb zase je osnova za to, da ljubimo druge. Cerkev o kateri beremo v Apostolskih delih, nas tako pritegne prav zato, ker so drug drugega ljubili nesebično in iskreno. In Jezus obljublja, da je takšna ljubezen odločilna prepoznavna lastnost njegovih učencev (prim. Jn 13,35). Je eden najvidnejših sadov sv. Duha in močan dokaz resničnosti sporočila za katerega pričujemo. Kot pravi Rick Warren – če bi v župnijskih občestvih zares vladala medsebojna ljubezen, » bi morali zakleniti vrata, da bi ljudi obdržali zunaj.«
Učenci ljubijo druge, začenši s tistimi, ki so jim vsak dan najbližje: predvsem njihove družine pa tudi sodelavci in prijatelji. Njihova ljubezen se kaže tudi v določeni župnijski družini, ki se ji obvežejo in pri njej vztrajajo. Ljudje, ki tavajo od ene župnije do druge, se včasih samo igrajo z Bogom in se izogibajo prave odgovornosti, kar se tiče darovanja in služenja.
Ljubiti drug drugega pomeni biti potrpežljiv, ljubezniv in krotak (prim. Ef 4,2) pa tudi skrbeti za druge, kar prevzame oblike službe. O tem bomo več govorili pozneje. Ta ljubezen postopama zaobjema vse, ki jih učenci srečajo in se izrazi v služenju in misijonu.
Biti učenec že od vsega začetka pomeni delati učence. Ko je Jezus poklical prve učence, jim je obljubil le eno, postali bodo izdelovalci učencev (prim. Mt 4,19). To so tudi delali in to učenci vedno počnejo. Cerkveni posel je delanje učencev, ker svojo vero živimo in v svoji veri rastemo tako, da jo delimo.
Univerzalna Cerkev je v katoliški kulturi organizirana v »župnije«, ki so geografsko točno določene enote. Naloga univerzalne Cerkve je, da naredi učence iz vseh narodov, toda vsaki škofiji in vsaki župniji je bila zaupana samo en del tega misijona – geografska lokacija, s pomočjo katere lahko temu misijonu sledimo in ga uresničujemo. Nismo tukaj samo zato, da bi služili župljanom; tukaj smo zato, da pritegnemo tiste, ki živijo znotraj župnije. To je področje našega misijona. Bog nam je dal točno določen kraj, kjer naj pritegnemo izgubljene in naredimo učence. Oni so potencialni učenci na našem misijonskem področju.
/ se nadaljuje/.ž
Čiščenje cerkve in okolice v letu 2023
Pri izdelavi aranžmaja izdelamo najprej obliko ali podlago iz zelenja, šele na to dodamo cvetje, saj tako cvetja ne poškodujemo, ker pride na vrsto zadnje, prav tako pa porabimo manj cvetja, kot bi ga, če bi začeli z njim. Še manj cvetja pa porabimo pri modernnih oblikah aranžmajev, saj lahko veliko naredimo s primernimi vejami in drugimi okraski, s čimer povečamo obsega aranžmaja. Sodelovali so pri krešenju in čiščenju okolice: Bitenc Dragica, Černič Zdenka, Zalar Dani, Anžič Marija, Pirnat Magda, Ciperle Brigita, Ciperle Simon, Marič Mari, Kovačič Simona, Strgar Marija, Pirnat Ančka, Pirnat Magda, Černič Zdenka, Bitenc Dragica, Anžič Marija, Kraškovic Urša, Pirnat Ančka, Zalar Danica, Strgar Marija, Strgar Marjana, Ciperle simon, Ciperle David, Strgar Lucija, Kraškovic Ambrož, Kraškovic Jera, Kraškovic Nace, Strgar Marija, Zalar Danica Anžič Marija, Strgar Marijana, Ciperle Simon, Ciperle Brigita, Perovšek Joži, Černič Zdenka, Pirnat Magda, Strgar Matevž /košnja/, Pirnat Ana; čiščenje v avgustu 2023 – Ivan Fila, Miler, Volkar Pavel, Pangerc Pepca, Damijan, Sršen Dani, Lavka Fani, Jordan Danica, Skubic Franc, Drginc Darinka, Podržaj Justa, Železnik Slavica, Rot Majda, Ciber Darinka, Fink Damijan, Zorec, Gabrijel, Ciperle Simon Brigita, David Izak Ciperle in Strgar Julija, Tomažič Eva, Kastelic Špela, Kastelic Tamara, Tomažič Klara in Tomažič Karmen. Vsem gre zahvala, za trud, čas, napore, za ideje , aranžmaje za vse lepo in dobro v cerkvi in v okolici. Lepota nas razveseljuje in notranje bogati.
Godovi in mašni nameni 22.4. – 28.4. 2024
pon. Hugo………za + Brglez in ++ Anžič, ob 19 uri
tor. Jurij………..za + Janez Potokar, ob 18 uri
sre. Fidelis…….za + Majda Štaba, obl. ob 19 uri
čet. Marko……poljska za Zalog, ob , ob 19 uri
za + Martin Golobič, ob 20 uri Gum.
pet. Marija…….za + Franc Herman, 30 dan ob 19 uri
sob. Cita………..za ++ Boh – Pece, ob 19 uri
ned. 5 vel.n…..ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Jožef Gradišar
Bliža se nam mesec maj – pripravite venec za Marijo v cerkvi in za kapelo in tudi doma okrasimo sliko ali kipec Matere božje. Naj bo to naše veselje in izraz naše vere in praznujmo majnik.
Praznik sv. Jurija – je zavetnik našega glavnega mesta Ljubljane in tudi vseh skavtov po svetu. Sv. Jurij je upodobljen z zmajem, ki ga je prebodel z sulico in ga tako pokončal. To je simbol zmage nad zlom in hudim. Za praznik se udeležimo sv. maše doma ali v mestu na gradu – v grajski kapeli.
V torek po večerni maši bo drugo srečanje za starše birmancev v pripravi na sveto birmo. Zbrali se bomo v pevski sobi ob 18.45. Starši pridite na srečanje. Starši podprite otroke na poti vere.
V sredo zvečer bo srečanje komisije za prireditve – župnijskega dneva, po maši.
Župnijska karitas se pripravlja na srečanje z starejšimi, invalidi in obteženimi z trpljenjem, zato vabi svoje sodelavce na srečanje , ki bo v četrtek po maši , ob 19.3o. v zakristiji. Z skupnimi močmi bo raslo lepo drevo.
