Oznanila župnije Škofljica, 26.5.2024

EVROPSKE VOLITVE
IN REFERENDUMI

Kar se tiče samih volitev, mora vsak posameznik premisliti kdo more storiti dobro narodu, narodom in skupnostim. Vsak poslanec je izbran, da bo delal v dobro skupnosti, ne pa določene politične stranke. Žal pa imamo pri teh volitvah tudi referendume, ki prizadevajo vse skupnosti in tudi posameznika. Čeprav so najavljeni kot posvetovalni referendumi, pa se taka stvar lahko včasih obrne tudi drugeče. Pred leti smo imeli tudi glasovalni referendu o trgovinah – zaprte ali odprte ob nedeljah, pa smo izglasovali, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte, pa so bile še vedno dlje časa odprte. Z veliki in močnim pritiskom sindikatov so potem le prisluhnili delavcem in glasovalcem, da so ob nedeljah trgovine zaprte, kar je prav in je to dobro za družine in za celotno družbo.
17 julija 2023 so bili v državni zbor vloženi podpisi, potrebni za začetek parlamentarne obravnave predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenje. Slovenski škofje so že tedaj zapisali »temu predlogu ostro nasprotujemo«. Ob tem želimo spomniti na nekatera katoliška, pa tudi občečloveška stališča glede samomora s pomočjo. Stališče je jasno. Samomor s pomočjo je nesprejemljiv: »Smo oskrbniki in ne lastniki življenja, ki nam ga je Bog zaupal. Ne razpolagamo z njim.«
Samo dejanje samomora ne more biti nikoli upravičeno, čeprav se pojavla strah, bolečine, trpljenje pred smrtjo. Cerkev vedno moli za tiste, ki so si vzeli življenje. Tudi da bi država dovolila to moramo ta način sodelovanja pri umoru zavrniti.
Skrbi nas predvsem možnost »pasivne prisile k samomoru s pomočjo«, pri čemer bodo bolni slabotni in ranljivi ljudje obremenjeni z mislijo, da jim je na voljo »hitra rešitev« občutka odvečnosti in z zdravljenjem posameznih stroškov. Na tem področju stojimo na »spolskem klancu« Vsaka izjema se v zelo kratkem času spremeni v družbeno sprejeto normalnost, drvimo v družbo, v kateri bo cenjeno samo mlado, zdravo in uspešno življenje, ostalim pa bo vse to odvzeto /prehitra košnja travnikov – kaj dobimo/.
Slovenija potrebuje več medsebojne pozornosti: »pomoč pri samomoru« naj zamenja pripravljenost za vsestransko »pomoč življenju«. Vendar na strah ali trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč pospeševanje družbene solidarnosti in hitrejši razvoj paliativne medicine.
Sveto pismo nam torej jasno sporoča, da Bog ne želi, da bi se človek delal gospodarja nad človeškim življenjem. Zato se kristjani zavzemamo za spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti in opozarjamo tudi na vse oblike kršitve človeškega dostojanstva, kot so različne oblike nasilja, zatiranja ubogih, povzročanje revščine in podobno.
Glasovali bomo tudi o konoplji – drogi. Droge so v svetu dosegle pandemični obseg, kar pomeni, da je z drogo v svetu danes obremenjenih toliko ljudi in držav, da je pojav dosegel svetovno razsežnost. Države se zavedajo tega, pa so pri vsem tem večkrat nemočne. Države primejo ne več kot 10% droge – preprodajalcev. Trgovci zaslužijo okoli 15oo miljard ameriših dolarjev. Kriminalne združba se med seboj povezujejo. Droge so lažni sli, ki se vključujejo v prenos živčnih impulzov v možganih in nam omogočijo hitro izboljšanje počutja na kratek čas. Današnji utrujeni človek je prepričan, da potrebuje odklop za nekaj trenutkov, in to na poceni in hiter način, brez misli na posledice. Na mesto, da bi se potrudil, prebral knjigo ali šel s prijateljem na sprehod, naredi to s kemijo, ki poseže v vitalne možganske dele in mu pričarajo iluzijo; a ta traja kratek čas, a še vedno dovolj dolgo, da je nekako zadovoljen, ker se je izvil iz primeža vsakdanjika in se za nekaj ur umaknil problelmom in se po delovanju drog vrnejo.
KRŠČANSTVO NI SPOMENIK

KAJ NE VZGAJA UČENCEV
Ko Tima enkrat pritegnemo, imamo priložnost, da njega in njegovo družino spravimo na pot hoje za Jezusom. A preden to pot opiševa, b i bila rada iskrena in vam priznala, kaj ni vzgajalo učencev v naši župniji, in to je bila večina tega, kar smo počeli in veliko tistega, kar smo imeli v začetku za vrednote.
Obiskovanje cerkve ni merilo za hojo za Jezusom. Ne glede na to, kako impresivna je obiskanost maš, to še ne pomeni, da vzgajamo učence. Dojemljiv duhovnik, ki ga poznava, se rad šali: »V moji cerkvi jih lahko spi osemsto.«
Iskati čarovnijo. Naša župnija je bila zakramentalni avtomat: maša vsak dan, dvakrat na dan v adventu in postu in osemkrat vsak konec tedna, krščevanje, spovedovanje, poroke, pogrebi, dnevne pobožnosti, maziljenja in adoracije. Vse lepo in prav; nekateri katoličani tako duhovno rastejo. Drugi to počnejo, namesto, da bi raskliIn včasih to lahko začne spominjati na čarovnijo. Veliko jih napačno misli, da »če bom dolgo to počel, si bom prislužil tisto, kar bi rad: moža ali ženo, službo, uspešno operacijo, otroke, ki me končno poslušajo, večno življenje.
Prav gotovo nam dajo zakramenti to milost, da vzpostavimo pravi odnos z Bogom in njegovim življenjem v naši duši, nas hranijo in krepijo za hojo za Jezusom. Niso pa njegov nadomestek.
Vsakodnevna maša je odličen primer takšnega napačnega mišljenja. Nekateri ljudje, ki se vsak dan udeležijo maše, so svetniki in redni učenci. Drugi so gotovo na poti v to smer, a ne nujno. Nekateri se izolirajo od župnijskega življenja, njihov odnos pa se je zdel kar nekoliko izoliran do župnije. Nič čudnega, da obstajajo kristjani, ki mislijo, da je katolištvo kult. Čarovnija ne vzgaja učencev.

Krašenje cerkve v času med letom
Barva časa med letom je zelena. To je barva narave, ki deluje sproščujoče, pomirjajoče in nas regenerira. To je simbol življenja. To je čas med letom, ki ne obhajamo posebnega vidika Kristusove skrivnosti. Smo lahko z izbiro rož za krašenje cerkve lahko zelo svobodni. Lahko pa se povežemo z božjo besedo nedelje. S prevladujočo zeleno barvo, naj tudi cvetlični araanžmaji ustvarjajo pri vernikih pri bogoslužju harmonijo, ravnovesje in svežino duha in srca. Hvala vsem sodelavcem, ki skribite za lepoto božje hiše, tu prebiva Bog, naš Stvarnik.

Blaženi Alojzij Grozde – mučenec /27.5./

Lani smo praznovali sto letnico rojstva in 80 letnico mučeniške smrti. Svojo zvestobo Kristusu in Cerkvi potrdil v mučeništvu »opral v Jagnetovi krvi«. Osrednja slovesnost bo v nedeljo 26.5. ob 15.00 uri na Zaplazu. Sv. mašo bo daroval g. nadškof Stanislav Hočevar, z geslom – »O, jaz vem, težak je križ. Poromajte ta dan na Zaplaz in se udeležite slovesnosti.

Maksim Emonski /29.5./
Maksim, je prvi zanesljivo izpričani škof v Emoni – Ljubljani. O njem je malo zgodovinskih poročil. Imenovan je v pokrajinskem koncilu v Ogleju leta 381. V času škofa Maksima je imela Ljubljana zelo razvito bogoljubnost. Tu so živele tudi družbe asketov in Bogu posvečenih devic. Tudi sv. Hieronim jih je osebno poznal, saj jim je večkrat pisal. Druga posredna priča pa je tudi odkrita emonska bazilika leta 1969, ki dokazuje razvito bogoslužje v času škofa Maksima.

Praznik sv. Rešnjega Telesa 30.5. 2024
Evharistija ustvarja občestvo in vzgaja za občestvo. Sv. Pavel je pisal vernikom v Korint, da bi jim pokazal, kako zelo so bili spori, ki so prišli na dan med obhajanjem evharistije v nasprotju s tem, kar so obhajali, namreč Gospodovo večerjo. Ohranjanje in pospeševanje cerkvenega občestva je naloga vsakega vernika, ki v evharistiji, zakramnetu edinosti Cerkve, najde območje, v katerem se posebej velja prizadevati. Na praznik gremo k maši in v nedeljo se udeležimo procesije.

Godovi in mašni nameni 27.5. – 2.6. 2024
pon. Alojzij ……….za + Joža in Franc Repar, ob 19 uri
tor. Avguštin……..za + Frančiška Hren, ob 19 uri
sr. Maksim………za + Boža Marinček, obl. ob 19 uri
čet. SRT…………….ob 9 uri za žive in mrtve farane
ob 19 uri za ++ Kastelic – Zalog
pet. ODM…………za + Anton in Marija Drobnič, ob 19 uri
sob. Justin………..za duh. in red. poklice, ob 7.3o zj.
V čast sv. Duhu za uspeh v šoli, ob 19 uri
Ned. 9 nav. ned.ob 7 uri za žive in mrtve farane
Ob 9 uri za + Anton Pečjak
Zaključek šmarnic v petek z litanijami in blagoslovom.
V nedeljo bo procesija po drugi maši, prosimo pomočnike – nosilce bander, postavite tudi kapelice.
Otroci prejmejo spričevala po drugi maši
Cerkev v juniju čistijo – Reber, Dole, Pleše in Šmarska čez progo.