Oznanila župnije Škofljica, 9.6.2024

POKLICANOST  VSEH

Eno izmed osrednjih vprašanj Karitas je vpršanje sodelavcev na tem področju. Praksa pove, da se tako na družbenem in kot na cerkvenem področju pogosto uveljavlja tako imenovani »delegatski sistem.« Nekateri menijo, da mora to delo opravljati bodisi družba bodisi za to usposobljene ustanove, ki so jih nankako »pooblastili« za to delo, medtem, ko sami prispevajo nekaj od svojega imetja in denarja…

Vsi krščeni smo po zakramnetu sv. krsta pridruženi Kristusu, njegovi oznanjevalni, duhovniški in kraljevski službi, to je pričevanju za evangeljsko resnico, obhajanju bogoslužja in služenju bližnjemu. To poslanstvo nam je zaupal Kristus. Prepričanje, da so samo izbrani poklicani opravljati dela ljubezni nima ne človeške, ne dobrodelne  in ne teološke osnove. Če je Karitas naloga vseh ljudi, mora vsak človek delovati na tem področju. Karitas je samo animator, spodbujevalec in koordinator te dejavnosti. Potrebno je najti ustrezne metode za karitativno delovanje.

Otroci – Vzgoja za Karitas se prične v družini. Proces socializacije  se prične v zgodnji dobi in traja vse življenje. Družina z več otroki ima prednost. Motiv je, da drug drugemu delamo veselje /pomoč staršem, sošolcu, ostarelim, bolnim/. Zavestno je treba gojiti odpoved v korist drugih (odpoved igračam, sladkarijam, denarju, tudi razne oblike sodelovanja v šoli, župniji, doma) so vzgoja za služenje bližnjemu.

Mladina – Mladost je optimalen čas , v katerih mladi preverijo, kaj jih znima, česa so zmožni in kaj lahko naredijo za bližnjega. Te je potrebno ustrezno usmerjati. Sodelovanje v različnih skupinah in krožkih /župnijskih, izobraževalnih, kulturnih športnih jim je pisano na kožo. To delo opravljajo sebi in drugim v korist. Od starejših pričakujejo pohvalo.. Pripravljeni so za prostovoljno delo /animator, sodelovanje pri skavtih, obisk starejših branje, romanje. Trebe jim je dati možnost, pri tem pa paziti, da ne bodo zanemarjali osnovnih nalog /družini, šoli, cerkvi…/.

Odrasli – Njjihova področja so – družina, družbeno in verkso življenje, ki ga morajo živeti enovito. Zakonca sta v življenju  drug drugemu podoba božje ljubezni, sta zgled otrokom za življenje, v družbi sta pričevalca odgovornega življenja, prijateljem so pomoč in opora. Njihovo življenje je tedaj služenje in pričevanje za evangelij s tem pa posvečujejo tudi sebe in druge ter častijo Boga s tem.

Starejši, bolni , invalidi –Ti imajo v Karitas specifične naloge. Z molitvijo in dobrohotno mislijo spremljajo karitativno delo drugih. Tudi svoje prizkušnje in trplenje pridružujejo Kristusu za odrešenje sveta. Tudi se učijo sprejemati pomoč od drugih in jim biti hvaležni. V sebi obnavljajo zavest, da niso nepomembni člen v verigi človeške družbe, marveč tudi sami učijo druge živieti in se žrtvovati za druge. Obojega se je treba učiti.

Posebne službe – Duhovnik je za to služboprejel posebno milost, se mora vzgajati. Njegova beseda bo imela poseben značaj /kateheza, homilija, pogovor, svetovanje, obisk, odkriva božje delovanje. Če bo sam ustrezno ovrednotil sprejeto poslanstvo, ga bodo tudi drugi sprejemali in ovrednotili.

Prostovoljno delo – ima v Karitas posebno mesto. Značaj karitas prihaja do polne veljave ravno v prostovoljnem delu, to je v zastonjskem služenju bližnjemu po vzoru božjega služenja. Večji del delovanja v Karitas je prostovoljno delo v katerem se srečujeta institucija in karizma, ki ima veliko oblik delovanja.. Klučnega pomena je tudi sodelovanje med cerkvenimi in družbenimi dobordelnimi ustanovami. Niti ena niti druge  ne moreta spolniti svojega poslanstva ločeno, marveč samo v sodelovanju.

KRŠČANSTVO NI SPOMENIK

Vedeti stvari

Kot študent sem moral dokončati več obveznih predmetov iz matematike in naravoslovja, da sem lahko maturiral. Ko sem te pogoje končno izpolnil, sem si prisegel, da se ne bom nikoli več niti približal čemurkoli, kar bi bilo poodbno tem predmetom. Že od začetka jih nisem preveč maral, izšolali pa so me da jihzasovražim.

Ugotovila sva, da ima veliko ljudi podoben odnos do katoliške vere. Več let so se izobraževali v katoliških šolah in predelali veliko snovi. Zdaj pa sva prepričana, da je ta izkušnjapri več kot le peščici ljudi skrčila krščanstvo na zgolj šolski predmet, ki so ga morali izdelat in ga niso marali. Ko so končali šolanje, so z njim zaključili.

Enako žal velja tudi za versko vzgojo. Potem, ko so otroci ugotovili, da šola ni zabvna /približno v tretjem razredu/ je v naši župniji odpor narastel in število učencev je upadlo. Po mnogih župnijah je to običajno dejstvo. Če je otrok resnično prišel do birme, ne da bi mu privzgojili zamero do nas, so se angeli veselili. Toda to je bila gotovo ciljna črta. Tako kot marsikje je tudi pri nas birma postala matura, ker je bilo to pogosto zadnjjič, ko smo še videli mladino. Mimogrede, v našem kraju smo ugotovili, da maturantje naših katoliških šol in verskovzgojnih programov pogosto odhajajo z neverjetno površnim razumevanjem katolištvain z globokim nepoznavanjem sv. Pisma. Do tega, da mnogi od njihne poznajo Gospoda osebno, sploh ne omenimo. Učenci so študentje, ki se celo življenje učijo in gredo globlje od samega poznavanja vsebine.

Znanje je pomembno. Pavel nas uči, kako naj se preobražamo z obnovo svojega uma, da odpremo vrata resnici, ki nas bo spremenila, preoblikovala in premaknila na novo področje /prim. Rim 12,2). Imeti moramo pravo hrano za možgane, če naj se spremenimo. Toda  znanje samo ne more biti naš cilj. Sv. Pavel nas uči tudi to, da spoznanje o Bogu brez ljubezni ni nič /prim. 1Kor.13,2/. Svetopisemska predstava o znanju gre veliko globlje od zgolj možganskega razumevanja. Vključuje intimo. To pomeni spoznati v svoji glavi in v svojem srcu. Cilj hoje za Jezusom mora biti preobrazba in sprememba življenja; to,  da preprosto  delimo znanje, pač ne vzgaja učencev.

Praktični nasveti krašenja

Cvetje mora biti razporejno precej narazen, radi rečemo, da mora dihati, sicer se zlije v eno gmoto. Še pomembnejše kot cvetje pa je v teh aražmajih zelenje. Lahko bi rekli, da zelenja ni nikoli preveč, saj prav to pravilno poudari cvetje. Samo cvetje deluje preveč nasičeno, skoraj nasilno. Lani so še krasili od 21.10. ; Janez Rigler, Zgonc Martina, Goršič Janez, Goršič Marija, Šeme Alojz, Šeme Marija, Hafner Mile, Bratina Simon, Bratina Anja, Bozja Stane, Bozja Mojca, Bozja Matija, za rože darovali Gruden Pavla in Jože, Rebeka Jakše, Katarina Jakše, Brodnik Cene, Brodnik Nuša, Cimerman Nada, Kovačič Joža, Jakše Katarina, Modic Karmen, Kovačič Lojzka, Pavlović Željka, Hudobivnik Bojan. Hvala vsem sodelujočim . Bog plačaj!

Kresovi

Zelo star običaj je med našim ljudstvom zažiganje kresov na predvečer prraznika Rojstva Janez Krstnika, ki bo 23.6. 2024. Sam kres ni versko dejanje, vendar je tesno povezan s tem praznikom. PO vojni so zaradi ideološkega pustošenja po naši narodni tradiciji hoteli premakniti ta običaj na delavski praznik 1. maja, vendar se ni kaj posebno uveljavil. V novi družbeni klimi menimo, da bi bilo dobro preiti nazaj k protnemu pomenu in datumu tega ljudskega praznovanja. Vabljeni na kres, ki bo na Malnarjevem hribu v nedeljo 23.6. 2024 ob 20 uri, kres se zakuri, ko se zmarači.

Oratorij na Škofljici od 19.- 23.8 2024

Spoznavali bomo čudovito zgodbo preroka Danijela iz sv. Pisma. Bogu ostane zvest tudi tedaj, ko ga vržejo v levnjak. Bog ga je rešil tudi pred strašnimi levi. Prijavi se: oratorij.skofljica@gmail.com.

Godovi in mašni nameni 10.6. – 16.6. 2024

pon. Timotej…………za + Milan in Roman Mikulčič, ob 20 uri

tor.    Barnaba ……..v dober namen, ob 7.30 zj.

sre. Eskil…………….za + Minka Kovačič, obl. ob 20 uri

čet.   Anton………….za + Ivanka Golobič, obl. ob 19 uri. Gum .

                                   za + Božidar Škrjanc, ob 20 uri

pet.   Valerij………….za + Ivanka  Grlica, 7 dan, ob 20 uri

sob.   Vid……za + Marjan Kraljič in ++ iz dr. Trontelj, ob 20h

ned.   11 nav. ne….ob 8 uri za žive in mrtve farane

                                  ob 10 uri za + Ana Škrjanec, obl.