Category: Šmarnice: Friderik Baraga

Šmarnične zgodbe o Frideriku Baragi, našem misijonarju med indijanci nas bodo letos nagovarjale o njegovem življenju in skrbi za tiste, ki jih nihče ni maral. S svojim zgledom nas bo učil, kako živeti svoje krščansko misijonsko poslanstvo v svetu.

Umirati sebi, da bi resnično živeli

Tudi v življenju Friderika Barage se je očitno pokazalo, da Bog pošilja trpljenje svojim izvoljencem, da bi jih odtrgal od tega sveta in še bolj pritegnil k sebi. Po 23. letih misijonskega delovanja je Friderika postavil na mesto škofa. A to vzvišeno mesto je bilo zanj Kalvarija s križem. Friderik je kot škof...

Škof – Biti sam

Maja 1852 se je v Baltimoru sešel prvi cerkveni zbor Združenih držav. Na njem so med drugim sklenili, da bodo na področju misijonov ustanovili dva apostolska vikariata in jih kasneje, ko se bodo cerkvene zadeve uredile, povzdignili v škofije. Glede kandidata, ki bi prevzel vodenje vikariata med Gornjim in Michiganskim jezerom, zbor ni bil...

Ljubezen je konkretna

Na sredini južne obale Gornjega jezera je ležalo mestece L’Anse. Ameriška družba za nakupovanje kož je imela tu svoja skladišča. Zanje je skrbel kanadski Francoz Peter Crebassa. Bil je veren mož in se je dobro razumel z Očipvejci, ki so živeli v bližini mesta. Večkrat jih je zbiral v svoji hiši in jim pripovedoval...

Trpljenje je del življenja

V filmih in knjigah so zgodbe o življenju Indijancev mnogokrat poenostavljene in nerealne. Takšna je tudi risanka, ki govori o indijanski princesi Pocahontas, ki se je zaljubila v belega pomorščaka z imenom John Smith in mu rešila življenje. Vendar pa to ni popolnoma izmišljena zgodba. Temelji na resničnem življenju hčerke indijanskega poglavarja Powhatana. Friderik Baraga...

Veseliti se čudežev

Friderik se je še vedno pogosto odpravljal na misijonska potovanja po redko poseljenem indijanskem ozemlju. Želel je rešiti kar največ duš, zato mu nobena pot ni bila predolga ali prenaporna. Pokrajina je bila večino leta prekrita s snegom. Potovati se ni dalo drugače kakor peš. Sneg je bil navadno globok in brez gazi,...

Podpirati drug drugega

Friderik je bil zadovoljen, da je v La Pointu uspel s pomočjo navdušenih domačinov v kratkem času postaviti prve temelje novega misijona. Gradnjo cerkve, šole in skromnega župnišča je dokončal brez vsakršne denarne podpore. Škof v Detroitu se je namreč pri zidavi stolnice precej zadolžil, zato je lahko Frideriku plačal le potne stroške do...

Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?

Minilo je komaj leto in pol odkar je Friderik nastopil svojo duhovniško službo v kraju Velika reka. Misijon, ki ga je ustanovil, je komaj prav zaživel, ko je prejel škofovo pismo, naj zapusti to postojanko ter se odpravi k Indijancem na sever. Friderik si je pred svojim prihodom v Veliko reko neizmerno želel takega...

Veselje se rojeva

Friderik je v kraju Velika reka ustanovil nov misijon. Pričel je z gradnjo cerkve, župnišča in šole. Počasi je skušal spreobrnjene Indijance povezati v občestvo. Delo je bilo naporno, saj so mu pri tem nagajali kanadski trgovci, ki so živeli v tem kraju. Še težji izziv pa mu je predstavljalo pijančevanje Indijancev. Zavedal se...

Vzdržati praznino, da bi našli pravo veselje

Škofijski urad je odredil, da mora Friderik zapustiti Krivo drevo in ustanoviti nov misijon na jugu, v kraju, ki se je imenoval Velika reka. Tam je v raztresenih zaselkih živelo okoli tisoč Indijancev, potomcev Otovanon, ki so govorili isti jezik kot Indijanci v Krivem drevesu. Večinoma so se ukvarjali z lovom, nekaj malega pa...

Čakati

Spet je prišla zima in Friderik jo je preživljal med svojimi spreobrnjenimi Otavani v Krivem drevesu. Silen mraz, led in sneg sta mu preprečevala, da bi se odpravil na misijonska potovanja. Bil je nestrpen. Zdelo se mu je škoda tega časa, ki bi ga lahko izkoristil za širjenje evangeljskega sporočila. V sebi je čutil...