“Ko se zvon oglasi, se zgane srce, saj nas mili glasovi zvonov ne pustijo ravnodušne. Zvonenje je pesem naših hribov in logov, naših gričev in vasi, naših večernih ave in jutranjih molitev, petkovega trpljenja in sobotnega prazničnega počitka, naših slavnostnih dni in pesem trpečega Joba. Kako prazen in pust bi bil naš svet brez teh pesmi, ki dvigajo in blažijo, tolažijo in krepijo. Zvonovi so naši sopotniki v življenju.” ( župnik Jože Tominc)
Želja po novih zvonovih se je rodila, ko je tedanji župnik Peter Kvaternik dne 17.10.1993 zapisal v Oznanila župnije Škofljica: “Na zadnji seji ŽPS z dne 01.10.1993 smo samo na kratko spregovorili tudi o možnosti nabave bronastih zvonov za Škofljico v prihodnjem letu. Člani menijo, da to ne bi smel biti tak zalogaj, ki bi ga naša župnija ne zmogla.”
S tem nakupom bi zamenjali dva železna zvonova iz leta 1918, ki ju je darovala matična župnija Šmarje-Sap ob ustanovitvi nove župnije Škofljica.
Začelo se je zbiranje prispevkov in zahvaljujoč radodarnosti ljudi so se hitro začele temeljite priprave in dogovori. V povezavi z župnikom iz Poljan nad Škofjo Loko Mirotom Bončo je bila na razgovor povabljena livarna Perner iz Passaua /Nemčija/ in po pogovorih z njimi je bila sklenjena pogodba za štiri nove bronaste zvonove. Oglasijo naj se na tone D (1600 kg), Fis (800 kg), A (500 kg) in H (350 kg). Izročeni so v varstvo zavetnikoma župnije sv. Cirilu in Metodu – za slovenski rod, Mariji Pomagaj za naše družine, sv. Krištofu za srečno pot in sv. Jožefu Delavcu za božji blagoslov pri delu.
Zaradi omejene konstrukcije (prostora in dovoljene teže) so to tudi največji zvonovi, ki jih ta zvonik še varno prenese.
22. septembra 1996 se je kar za cel avtobus župljanov odpravilo na slovesno ulivanje novih zvonov v Passau v Nemčijo. Tam je gospod župnik Jože Tominc blagoslovil začetek del, prisotni pa smo bili pri postopku ulivanja vseh štirih zvonov. Lastnik livarne g. Rudolf Perner nam je po končanem ulivanju še prijazno razložil ves postopek izdelave zvonov od začetka do kraja.
Ljubljanski pomožni škof Alojzij Uran je 15. oktobra 1996 ob velikem številu udeležencev vse štiri zvonove posvetil, sledila je slovesna sveta maša z zahvalno pesmijo.