Brez  dela ni ničesar

Človeško delo izhaja neposredno od oseb, ustvarjenih po božji podobi in poklicanih, da drug z drugim in drug za drugega nadaljujejo delo stvarjenja, gospodujoč  zemlji. Delo je torej dolžnost: »Kdor noče delati, naj tudi ne je« /2Tes 3,10/. Delo časti Stvarnikove darove in prejete talente. Biti more odrešujoče. Ko človek v združenju z Jezusom, rokodelcem iz Nazareta in križanim na Kalvariji, prenaša mučnost dela, na nek način sodeluje z  Božjim Sinom pri njegovem odrešilnem delu. Delo more biti sredstvo posvečevanja in oživljanja zemeljskih stvarnosti v Kristusovem duhu.

MISLI   MLADIH   O   SPOVEDI

Teh nekaj misli so zapisali mladi fantje in dekleta iz osmega in devetega razreda, ki se pripravljajo na birmo. Veliko lepega so zapisali, a žal so večkrat to le misli. Večkrat so dejanja precej proč. Vesel bi bil, ko bi bile to vsaj iskrene želje?! Za mladega fanta ali dekle pa je spoved ne samo potreba temveč celo nuja. Zakaj ta zakrament mnogi po birmi ne prejemajo več, ker nimajo opore v starejših, v starših, v župnijskem občestvu, ker dovolj ne poznajo samega zakramenta, ker so morda ob kakšni spovedi doživeli razočaranje...

P O G L E D    V   L  E T O    2 O 1 1

Vse leto smo obhajali pod geslom Drug drugemu bremena nosimo. Upam, da smo bili sami deležni pomoči in da tudi drugih nismo prezrli. Zato je bilo dovolj priložnosti, saj ko smo začeli to pastoralno leto smo doživeli velike poplave po Sloveniji. Tudi od drugod so prihajali klici na pomoč – iz najrazličnejših delov sveta. Vseh stisk in vsega zla in hudega se ne da odstraniti, izogniti, zabrisati – ker stiske in siromake bomo imeli vedno med seboj – pravi sv. pismo. Kriki trpečega človeštva se bodo nadaljevali. Ti pa so tudi med nami, ni potrebno da gremo na bližnji Vzhod ali na črno celino, morda bo dovolj če bomo pogledali na konec domače ulice – se bo našel trpin, revež, zasvojen, obupan... Podajmo roko...Kaj pomaga, če tiste ljubimo, ki nas ljubijo, to delajo tudi pogani, mi smo pa kristjani?

IMAM  LASTNO  MNENJE – JAVNO  MNENJE ?!

Osnovni temelj mojega lastnega mišljenja je osnovno znanje naše lastne slovenske zgodovine, vendar ne tiste prirejene, ki smo se jo učili v totalitarnem obdobju in še ves čas samostojne demokratične Slovenije do danes – ampak zgodovine, ki je dopolnjena s celotno preteklostjo našega naroda z vsemi pričevanji, z prvimi pisnimi pričevanji, naše prve državne tvorbe in izjemnega pomena sprejetje krščanske vere, ki nas je: v to smo z vso polnostjo lahko prepričani, da nas je rešila pred zlitjem z večjimi evropskimi narodi. Naš narod je prav zaradi krščanstva zgledno previharil dvatisočletno evropsko zgodovino vse do danes.

DRUŽINA  -  PRILOŽNOST  IN  IZZIV

Vlada je leta 2009 posredovala v javnost predlog novega družinskega zakonika. Po burni in za vernike večkrat dvomljivih predlogih je bil predlog vlade junija 2011 sprejet. Ker pa se mnogi verni /ne samo katoličani/ ne moremo strinjati z takim predlogom je bila sprožena referendumska pobuda. Naj odločajo o zakonski zvezi in družini vsi državljani. Vladni predlog je bil – da se izenači heteroseksualna zveza moškega in ženske z istospolno skupnostjo in možnost posvojitve otrok v  takšne skupnosti. To je povzročilo burne razprave, veliko debat o družini v slovenski družbi.

KAKO  ČLOVEK  SPOZNA   BOGA?

Neki verski pisatelj je vprašal učitelja: »Kako človek spozna Boga?«

Učitelj mu je odločno rekel: »Tako, da mu srce od tihe meditacije postane belo, ne pa tako, da papir pred njim počrni od verskih spisov.«

Ko se je učitelj obrnil k svojim učenim učencem je zbadljivo dodal... ali tako, da se zrak zgosti od učenih razgovorov.«

Zakaj je v našem stoletju poraslo število nevernih? Mar ne v veliki meri zato, ker so prenehali moliti? Boga niso iskali na kolenih. Razumsko »seciranje« Boga brez molitvenega duha je oddaljevanje od Boga. Boga iščemo in pred vsem najdemo v molitvi.