OSEL – božična devetdnevnica

 

Težko si predstavljamo božični večer brez osla. Osel je mirna, potrpežljiva in tudi precej trmasta žival. Še danes jih ljudje uporabljajo za prenašanje tovora in tudi ljudi, saj so močne in vztrajne živali. Tudi Jožef je imel osla, ki je nosil Marijo, ko sta se iz Nazareta odpravila v Betlehem. Le kaj bi imel osel povedati o tem večeru, ki ga je doživel? Pa o Jožefu in Mariji? Verjetno bi povedal veliko lepega. Zgodba bi potekala nekako takole:

»Spomnim se dne, ko je prišel Jožef v naš hlev in pokazal name. Nisem vedel, kaj naj bi to pomenilo. Odpeljal me je na svoj dom in od takrat sem živel pri njem. Jožef je prijazen mož. Lastniki pogosto vpijejo na svoje živali, nekateri jih celo tepejo. Jožef še ni nikoli povzdignil glasu, kaj šele, da bi me udaril. Lepo je živeti z njim.

Spomnim se, kako je bil vesel, ko se je zaročil z Marijo. In zmeden, ko mu je angel povedal, da bo rodila Božjega sina. Pogosto se je z menoj pogovarjal o tem. Zaupal mi je svoje misli, vendar vam jih ne smem povedati. Živali smo pogosto zaupnice svojih gospodarjev. Poznamo vse njihove načrte, veselje, skrbi in sploh vse, kar jim leži na duši. Nekega dne je prišel v hlev in dejal, da me čaka dolgo potovanje, vse do mesta Betlehem. Nositi bom moral Marijo, njegovo ženo. Jožef je bil resnično zaskrbljen zaradi tega potovanja. Mene pa ni skrbelo. Marijo sem pogosto nosil na svojem hrbtu in sem vedel, da ni težka. Lahko bi jo nesel na konec sveta, če bi bilo potrebno. Pot do Betlehema res ni bila kratka. Vendar je bila Marija lahka kot peresce. Ko smo prišli do mesta, smo se odpravili do votline na nekem pašniku. Obkrožili so nas pastirji, ovce in celo psi. Zelo prijazni so bili. Ko je Jožef snel sedlo z mojega hrbta, me je peljal do jasli, kjer sem lahko jedel dišeče seno in pil bistro vodo, kolikor sem želel. Tako prijetno je bilo, da sem na kratko zaspal in pozabil na vse, kar se je dogajalo okoli mene. Zbudili so me otroški jok in veseli ženski glasovi. Nenehno so ponavljale, da je fantek. Vmes sem ujel tudi ime Jezus. Verjetno bo temu dojenčku tako ime, sem razmišljal. Moj ubogi Jožef je bil tako vesel, da je bil čisto zbegan. Nekaj časa se je smejal in nekaj časa jokal od veselja. Tisti večer sem prvič v življenju videl angele. Čisto prave angele, ki so pospremili Jezusovo rojstvo. Tako lep in miren večer je bil, da sem zadremal.«

Naloga: Pred spanjem naredi križ na čelo svoji mami in očetu.

CLOSE
CLOSE