TRIJE KRALJI – božična devetdnevnica

Zadnji, ki so prišli v Betlehem na obisk k Jezusu, so bili trije modri z vzhoda. Imenujemo jih trije kralji. Celo poimensko jih poznamo: Gašper, Miha in Boltežar. Prišli so od daleč. Na poti so bili dneve in dneve. Sledili pa so nenavadni zvezdi, ki se je prikazala na nebu ob Jezusovem rojstvu. Tej zvezdi pravimo zvezda repatica. To pa je pripoved treh modrih, ki so se prišli priklonit novorojencu. »Zvezde niso samo luči, obešene na nebesnem svodu. Zvezde nam govorijo in sporočajo izredne dogodke. Nekaj časa smo že spremljali nenavadno dogajanje na nebu. Zvezde so nam sporočile, da se je rodil kralj. Ni se rodil navaden kralj, kot se redno dogaja. Rodil se je najmogočnejši med kralji. Pravi vladar. Vladar v pravem pomenu besede, ki mu ni bilo enakega v vseh zgodovini.

Če kdo, si je ta kralj zaslužil, da se mu poklonimo. Zato smo se trije odpravili na pot. S seboj smo vzeli darila, ki so edina vredna velikega kralja: najčistejše zlato, najbolj prijetno dehteče kadilo in miro. Večjih dragocenosti ta svet ne premore. Sledili smo nenavadni zvezdi, ki je svetila na nebu. Bila je tako svetla da smo jo lahko videli tudi ob belem dnevu in šli v pravi smeri: Prehodili smo mnoge dežele in prišli v tisto, kjer živijo Izraelci. Kralja smo najprej iskali na kraljevem dvoru, v Jeruzalemu. Vendar ga tam nismo našli. Tudi njihov kralj ni ničesar vedel o tem. Poklical je pismouke, ki so pogledali v svete spise. Ti so nas napotili v majhno mestece Betlehem, v pokrajino, ki so ji domačini pravili Judeja. Tam smo našli velikega kralja, h kateremu nas je vodila zvezda. Obstala je nad krajem, kjer je bival s svojimi starši. Ni se nahajal v dvorcu, pač pa v, za kralja nevredni, votlini. Ni počival na mehkem ležišču, oblečen v škrlat, kot pristoji tako mogočnemu vladarju. Bil je položen na slamo, v jasli, iz katerih je jedla živina. Namesto uglajenih dvorjanov so ga obkrožali robati pastirji. Njegovi starši niso bili iz vrst plemenitih pripadnikov tega naroda. Bila sta preprosta človeka z zgaranimi rokami. Plemenite so bile le njune oči, v katerih smo uzrli Božji odsev. Niti za hip nismo podvomili, da stojimo pred mogočnim vladarjem. Poklonili smo se mu in predenj položili naša darila. Ko smo odhajali, nas je obiskal angel in nas napotil po drugi poti, kot smo prišli. Tedaj smo dobili potrditev, da smo bili na pravem kraju, pred pravim kraljem.

Naloga: Pripravi prostor za družinske jaslice.