Oznanila župnije Škofljica 17. 2. 2019
ŽUPNIJA = DOM
Ker živim na določenem teritoriju pripadam tudi določeni skupnosti, občini, državi, pa tudi na verskem področju imamo skupnosti — najmanjša je podružnična skupnost, nato je župnijska skupnost, dekanijska skupnost, škofijska skupnost in več škofij sestavlja metropolijo. Apostol Pavel je zapisal: »Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase del telesa. Vsak pa ima tudi svojo vlogo — poslanstvo — eni so apostoli, drugi preroki, učitelji, govorijo jezike, razlagajo…« /1Kor 12,27/. Postavimo si najprej vprašanje: Na katere načine osebno prispevam k temu, da naša župnija postaja dom vseh župljanov? Kdo mi pri tem pomaga? Gospod, hvala ti za sodelavce, s katerimi našo župnijo spreminjamo v dom. Prosim te, blagoslavljaj nas in naše delo. Je naša župnija dom za te ki živijo na teritoriju naše župnije? Če malo prebiramo prva poglavja apostolskih del, kjer Luka opisuje delo prvih kristjanov, bomo takoj lahko opazili njihovo povezanost, lepi odnosi, radi so pomagali drug drugemu kolikor so le mogli. Vse to bi lahko zapisali z enim kratkim stavkom kakor je zapisal evangelist Luka — imeli so se radi med seboj.
»Poglejte, kako se ljubijo med seboj!« Župnija so svobodni ljudje, nad njimi je samo en zakon absoluten, božji zakon. Samo en gospod in gospodar je absoluten, samo Bog. Vsi ljudje naj borno katere koli stopnje posvečenja ali oblasti, smo le služabniki, Jezusovi poslanci. Župnija ni najprej teritorij ali ustanova na določenem ozemlju temveč je gostoljuben dom — občestvo vernih, ki ga oblikujejo duhovniki in laiki v medsebojnem podpiranju in sodelovanju. Med seboj si člani družine delijo delo. Prav pa bo če bomo še prej prisluhnili navdihu sv. Duha. Vsak član župnijskega občestva čuti, da je poklican in da je župnija »njegova« do skrajne meje ljubezni, požrtvovalnosti in iskanja čim boljšega pričevanja in sodelovanja. V vsaki skupnosti smo ljudje različni po sposobnostih, znanju, veščinah, talentih in podobno. Tako je tudi v župniji. Svoje ljubezni do nje ne merimo po drugih, posebno ne po bolj odtujenih, ampak po najboljšem bratu, Jezusu. Kolikor torej le morem in utegnem, toliko storim in žrtvujem za župnijo. Družina ni dom, če mislimo, da morata za vse poskrbeti samo starša. Tako se lahko vsi ostali čutijo nekoristni, nepotrebni in nepovezani. Če tudi vse sama storita se otroci ne bodo nikoli naučili hišnih del. Če bodo povabljeni k delu, se ne bodo učili samo dela, v njih bo raslo tudi zaupanje, povezanost, odgovornost za vse v domu, rast in samostojnost za življenje. Lahko rečemo tudi da družina ni dom, če vsa dela , ki jih je potrebno opraviti storijo »zunanje službe in servisi /čistilni servis, hrano naročimo, naročimo molivce…Morda je res kdaj tudi to potrebno, res pa je tudi, da morajo tudi družinski člani svoje delo opraviti, ker nas povezuje. Kako radi bi poklicali servis za krašenje cerkve. Bolj prav bo če je le mogoče, da to delo opravite sami. Tako dom prejme tudi toplino, domačnost, mu pripadamo, naš je, mi v njem živimo. Dom, v katerem se vsi družinski člani trudijo in skrbijo zanj se počutijo med seboj dobro in so povezani. Tak dom je tudi drugim privlačen in simpatičen, je odprt za druge. Tudi za župnijo skupaj skrbimo in v katerem so vsi dobrodošli in v njem tudi vsak najde svoje mesto. Vdanost družini, župniji in domovini je prepojena z vdanostjo Bogu, ki nima meje.
Krašenje in čiščenje cerkve in njene okolice VII
Umetnost čiščenja in krašenja cerkve ne sme iti z nami v grob ali se prekiniti, da bi potem drugi začeli z nova. Res povabimo ob priložnosti, ki se ponudi k sodelovanju tudi če gre prvič ali pa ni zelo povezan z Cerkvijo. Povabimo najprej svoje domače — moža, ženo, mladostnike, otroke ta ali drugi, ker res ne more bo morda prispeval rože ali pa dal dar za rože. Povabimo tudi prijateljico, sosedo, tudi mlade zakonce. Več kot nas bo, boljše bo. Nikar pa ne pozabimo, da so bodoči sodelavci v naši župniji predvsem naši otroci. Pripeljimo jih s sabo in naj pomagajo. Naspali se bodo lahko še popoldne. Če bomo njih vpeljali in bodo delali z veseljem, se bomo ob svojem času lahko mirno umaknili, ker bodo to opravilo nadaljevali naši otroci. Vsak mesec je tudi zapisano v Našem glasu katera skupina skrbi za čistočo in lepoto naše cerkve in njene okolice. Čiščenje in krašenje cerkve je lahko molitev (lahko pa tudi ni; odvisno s kakšnim odnosom to delaš) in tvoje bogoslužje — saj to delaš Bogu v čast in za svojo župnijo!
Srečanje za starše, birmance, botre /21.2. 2019 ob 19 uri.
Botrstvo je ustanova in volja Cerkve ter cerkvena služba, ki ima globok teološki, liturgični, duhovni in verskovzgojni pomen /Tobijeva knjiga SP. Župnija je poleg družine ena najpomembnejših skupnosti birmanske pastorale. Župnija mora biti tak dom, v katerem se lahko vsak čuti sprejetega. Birma je za vse izziv — za starše, birmance in botre. Po ljubezni in zavzetosti pomagamo mladim na poti vere in odraščanja. Vabljeni v četrtek na srečanje v župnijsko dvorano.
Seja ŽPS v četrtek 21.2. 2019
Tokrat se nam zastavlja vprašanje, kdo je poklican? Jaz, ti ali vsi? Vsi smo poklicani s darom sv. krsta. Vsak z svojimi talenti in na svojem mestu. To kar zmoremo smo dolžni storiti — na verskem ali družbenem področju ali kratko na poti življenja. Poklicanost se ne na naša samo na duhovnike, redovnike ali na redovnice temveč na vsakega posameznika v občestvu v župniji.. Za vsakega se najde tudi delo v skupnosti. Dolžnost vsakega kristjana je da spozna božjo volja, ali bolj po domače, kaj Bog pričakuje od mene. o tem vsi radi govorimo, težje pa je stopiti na pot dela. Kaj bomo storili pri sebi in pomagali drugim. Uvodne nagovore pripravita g. diakon Imre in g. Peter. Tudi ti si odgovoren za dober potek seje.
Krsti, krščevanje
V preteklosti so z oljem mazilili najpomembnejše osebnosti, kralje, preroke, vladarje in duhovnike. Pri obredu krsta duhovnik mazili krščenca s krstnim oljem in krizmo, kar pomeni, da je postal božji maziljenec, skupaj s Kristusom kraljuje. Starši vabljeni k prijavi krsta.
Za romanje v Medugorje se še lahko prijavite. V avli so listi.
Prihodnjo nedeljo bo prilika za sv. spoved.
Tečaj za zakon od 11.-15.3. Krekov trg 1 Ljubljana, ob 19.3o
Srečanje biblične skupine v pon. 18.2. ob 19 uri v zakristiji.