Oznanila župnije Škofljica, 16.6.2019

ŽUPNIJA   SMO   LJUDJE

Človek sem, in nič človeškega mi ni tuje!« je zapisal modrec. Nekateri so to razumeli kot samoobtožbo, drugi kot opravičilo, tretji kot pohvalo, da se trudimo biti  zares človeški. Mi razumemo ta klic kot vzklik vseh treh razsežnostih.

Najprej v najlepšem pomenu: biti človek je nekaj čudovitega! Človek ni kle vrh stvarstva, ampak je bistveno višji od vseh vidnih  stvari, ustvarjen je po božji podobi. Kdor to zanika ali se iz tega verskega nauka norčuje, pljuje na najvišje človekovo dostojanstvo in spodkopava vse vzvišene človekove pravice.

Kljub vsem slabostim je v vsakem človeku skritih nešteto možnosti in smeli bi reči, da je človek brezmejen. To je skrivnost naše narave in skrivnost odrešenja, kar je po Kristusu združeno. Kristjani smo o tem premalo premišljevali in se premalo za to trudili, zadnji koncil pa nas je k temu močneje spodbudil. Sveti papež Janez Pavel II nas je močno spodbujal, da bi kristjani spoznali vse človekove sposobnosti in odličnosti in jih tudi razvijali. Njegov vzklik je bil: »Pot Cerkve je pot človeka«, Jezus je zaradi ljudi postal človek.

Kje naj kristjan bolj razvija vse svoje sposobnosti, kdo naj ga bolj podpre in spodbuja kot župnija, ta dovolj široka in tudi sposobna družina božjih otrok. Župnijsko občestvo mora vse storiti za izobrazbo, vzgojo, strokovno  spopolnjevanje  svojih mladih članov. Žal je po nekod lažje dobiti denar za  kamen, kot za ljudi. Kjer ni sejanja, kjer ni vlaganja, ni žetve ne sadov. Cerkev je bila tudi v najtežjih časih pobudnica vse visoke omike, vera pa njena najvišja oblika.

Božja milost lahko v svetu doseže naravnost čudežne uspehe, predstavlja pa našo človeško naravo, našo pripravljenost, naš trud.

A spomnimo se tudi drugega pomena: podvrženi smo vsem človeškim slabostim. Nihče ne doseže vsega, kar bi želel.. Mnogim stvarem se je treba odreči. V tem pa je župnija naša dopolnitev. Kar ni uspelo meni, bo drugim, če bomo vsak po svoje iskreno sodelovali.

Veliki so samo božji načrti, ki neizmerno presegajo našo človeško majhnost, posebno pa kakšno skrito sebičnost. Ne biti razočaran, če ni vidnih uspehov, ne biti zagrenjen, to ni vredno kristjana. Z veseljem bodimo opeka, skrita v zidu, morda celo že nekje v nevidnih temeljih; to je resnična pripadnost moji župniji.

V župniji smo tudi vsi grešniki, tudi s tem je treba računati. Zato ni prostora za pretirano naivnost, češ: nič nam ne more spodleteti. Ni mesta za hvalisanje; pri nas je vse najboljše, kar se ravno potem rado skazi. Vsa razočaranja naj jih povzroči ta  ali drugi, je treba ponižno sprejeti in jih pogumno prenašati. Bog vse obrne na dobro, če le iščemo njegovo čast in rast božjega kraljestva.

Mnogo dobrih stvari je spodletelo v veliko škodo naroda in Cerkve, ker smo premalo verjeli, da so ljudje sposobni velikih dejanj. Župnija, ki na to ne računa, bo vedno kot okrušena bajta in slabo obdelana kmetija. Božja moč in modrost sv. Duha ter človeški pogum in krščanska solidarnost nam morajo biti trdna opora, pa se godijo čudeži tudi danes.

Po drugi strani smo vedno le ljudje. Potrebujemo človeškega razumevanja, spodbude, pa tudi smeh in kozarec vina. Svetnikov in čudežev ni za vsakim vogalom. Podpirajmo drug drugega.!

Mnogo vernih ljudi je v naših mestih in v tujini šlo po zlu, ker ni bilo nikogar, ki bi jih po človeško uvedel v župnijsko življenje. Najprej niso vedeli kam naj se obrnejo, potem jim je bilo nerodno, kasneje pa so se že izgovarjali in opravičevali, nazadnje pa so se navadili živeti sredi razkristjanjenega sveta kot nekristjani. Potrebni smo drug drugemu, celostno kot kristjani in celostno kot ljudje. To pa smo lahko le v občestvu župnije

»Glejte, kako se ljubijo med seboj!« je rečeno o prvih kristjanih. Čudovito! »Glejte, kako so si odtujeni!« moramo žal marsikdaj reči o današnjih kristjanih.

»O nas se ne sme tako govoriti!« si recimo vsi. Zato pa bodimo drug do drugega in do vseh zares človeški, ljubeznivi, obzirni in dobrohotni. Predvsem pa čimbolj veseli!

                                                                       Po knjižici – moja župnija/

PRAZNIK  SV.  REŠNJEGA  TELESA   /20.6. 2019/

Praznik sv. Rešnjega Telesa je praznik božje ljubezni do človeštva in praznik božje svetosti in bivanje božjega Sina med nami. Jezus sam je na Veliki četrtek pred svojo smrtjo postavil zakrament Evharistije in ob koncu spremenitve kruha in vina v svoje telo in kri naročil apostolom: »To delajte v moj spomin.« Evharistija je vir in višek vsega krščanskega življenja. Za vsakega vernega človeka je evharistija »magnet«, ki ga privlači, razveseljuje, oblikuje, odrešuje…

Obstaja magnetno polje – tvoje življenje, obstajajo različni magneti, ki te poskušajo očarati, da bi te pridobili , pritegnili k sebi, da bi te zgrabili, da bi postal njihov.

V to polje je vstopil tudi Jezus. On je največji, najmočnejši in najlepši  magnet, ki privlači v polje svoje ljubezni. Prepustiti se moramo tej ljubezni, da nas očara.

Vabljeni na zapovedani praznik k sv. maši, ki bo ob 9 in ob 19 uri. V nedeljo pa lepo vabljeni k procesiji sv. Rešnjega Telesa, ob 9 uri bo sv. maša in po njej procesija sv. Rešnjega Telesa – za blagoslov našega dela, naših polj in v zahvalo za vse prejete dobrote.

30  župnijski dan  na Škofljici – 23.6. 2019

…župnik Peter je med drugim zapisal za drugi župnijski dan: »Sicer pa vse prav lepo vabim na letos drugič /1991/ pripravljen župnijski dan, ki nikakor noče biti veselica, ampak priložnost za družabno srečanje župljanov in njihovo medsebojno povezovanje. Biti kristjan je in mora postajati vedno bolj nekaj veselega, ker le tako prav sprejemamo evangelij.«

V teh tridesetih letih smo si izbrali veliko čudovitih gesel in klicev za pomoč in medsebojno povezovanje, tudi letošnje je eno takih: »Enega srca in enega duha« – ali če bi bolj po domače povedali »vsi za enega eden za vse.« Z vašimi darovi smo že mnogim pomagali – gimnaziji Šentvid, Salezijanski skupnosti na Rakovniku, našim skavtom, našima podružnicama, nekaj opreme za učilnice, bandere, za pevsko sobo glasbeni instrument in še in še… Skupaj z komisijo za pripravo župnijskega dneva in tudi z ključarji  smo dogovorno ravnali  z sredstvi. Vsem darovalcem se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujem in božja roka, ki je polna blagoslova  naj blagoslavlja vsa vaša prizadevanja in napore.

Predstavitev letošnjega ŽD  – 23.6. 2019

Po slovesni procesiji se bomo zbrali pod župnijskim šotorom. Izberite si prostor po vaši želji. Mize naj bodo popolnjene, se bomo lažje srečevali. Na mizi si vzemite …slano pecivo, morda s naročite kavo, če vam je všeč, nato pa vas bodo že prav gotovo obiskali mladi kelnarji. Na vsaki mizi bod tudi jedilni lističi iz katerih boste lahko izbrali jedila, ki si jih boste zaželeli. Ob lepi udeležbi bo gotovo treba nekoliko počakati, pa ta čas izkoristimo za sosedski pogovor za nakup kakšne srečke, ki bo prinesla tudi lepo veselje. Kakor vsako leto bodo tudi letos tri glavne nagrade – moderna nagrada, uporabna nagrada, vzdržljiva nagrada. Vmes bo zabaval ansambel AS – band.  Pridružili se bodo tudi pevci in igralci, zelo bomo počaščeni tudi z obiskom znanega igralca Gregorja Čušina, ki nam bo tudi predstavil šaljivo veselo igro. Otroci bodo prejeli spričevala, se igrali na trampolinu, uživali sladoled in igrali ročni nogomet…Veliko stvari še ni zapisanih. Pridite in se skupaj veselimo. Ta dan naj bodo štedilniki na naših domovih hladni. Ceneje boste jedli pri nas in še ob zvokih glasbe. Pričakujemo vas z veseljem!