Oznanila župnije Škofljica, 13.6.2021
NAVADE….NAVADE…
»Z božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako!«, je Jezus rekel množicam. Naše življenje je velika skrivnost, ki je ne bomo nikoli odkrili do konca. Marsikaj se nam zgodi, ne da bi mignili s prstom na roki. Veliko stvari sprejmemo kot nekaj samoumevnega, a v resnici so nezaslužen dar, za katerega ne znamo biti dovolj hvaležni. Življenje smo prejeli kot lepo poslanstvo in zaupanje s strani Boga. On hoče, da smo, z nami ima načrte, zato se mu prepustimo in bodimo čim boljše orodje v njegovih rokah. Sv. maša naj bo hvaležnost za dar življenja, za talente, ki smo jih prejeli in zahvala za Božjo ljubezen.
Prerok Ezekiel je živel v času velikih političnih pretresov, ko je bilo judovsko ljudstvo v babilonski sužnosti. Vendar bo Gospod ljudstvo rešil, ko bo vršiček visoke cedre zasajen na vrhu gore in bo postal veličastna cedra. Takšna bo prihodnost Davidove dinastije in takšna bo prihodnost ljudstva, ki spoštuje Boga in se drži njegovih zapovedi.
»Vsi se bomo moral prikazati pred Kristusovim sodnim stolom, da bo vsak prejel plačilo za to, kar je v zemeljskem življenju delal, dobro ali slabo!« je apostol Pavel pisal Korinčanom. Od Boga prihajamo in k njemu se vračamo, zato se moramo potruditi, da ne bomo prišli pred sodni stol praznih rok, brez dobrih del.
Jezus je rekel množicam: »Božje kraljestvo je kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako, da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« Bog dela prave čudeže, k se mu prepustimo in mu zaupamo.
Morda se sprašujemo: sem primeren, da bom prišel v nebesa, mar niso mnogi od mene veliko boljši; ali življenje po smrti sploh obstaja. Kristus je zares vstal. Če bi bil to samo vesel konec neke zgodbe o Jezusovem življenju, bi se Cerkev že zdavnaj »podrla«.
Prav zaradi nepopolnosti kristjanov še toliko bolj z gotovostjo lahko verjamemo, da je Kristus vstal iz groba in nam odprl vrata nebeškega kraljestva, Cerkev še obstaja, čeprav se jih je že toliko zaletavalo vanjo. Jezus vabi k mizi božjega kraljestva grešnike: »Nisem prišel klicat pravičnih ampak grešnike!« Da bom mogel vstopiti v to kraljestvo pa ni dovolj samo navada ali tradicija, pa morda še kakšno romanje, biti pri birmi…Za vstop je potrebno tudi sprejeti Jezusovo besedo. Jezusova beseda je kot vsejano seme – ki raste in daje sad.
Tako naše vere ne bomo živeli samo kot skupek navad in obredov in lepih praznikov, tako živim kot so moji predniki in želim to nadaljevati, saj sem vendar katoličan. Naše korenine in navade prednikov so zelo pomembne, a vsak rod jih mora na novo osmisliti in poglobiti. Eden največjih sovražnikov Božjega kraljestva je prav rutina, prepuščanje navadam.
Imejmo v mislih pri današnji sv. maši, da nismo tu le iz navade, ampak predvsem iz ljubezni do Boga, ki nam govori in bi po njegovem nauku radi živeli. Prisluhnimo njegovi besedi in pomislimo, kaj je treba v našem krščanskem življenju spremeniti ali na novo ovrednotiti. Če bomo svoje navade osmislili in jih živeli iz ljubezni do Boga, ter želeli poglobljeni odnos z Jezusom, se nam ni treba ničesar bati, ko bomo stali pred sodnim stolom.
»Tako sva se drug drugega navadila, da drug brez drugega, kar živeti ne moreva«. Ali pa tudi nasprotno: »Tako sva se drug drugemu odvadila, da se nič ne pogrešava.« Kjer te ni, tam tudi ljubezen ne pride na svoj račun. Če mož in žena dalj časa ne živita skupaj, gredo lepi običaji in navade po vodi, odtujita se drug drugemu.
SVETI NA SLOVENSKEM
Anton Vovk (1900 – 1963)
»Vovk v težkih časih nove svobode«
Vovkova največja bolečina so bili zaprti duhovniki. Kako se je bil pripravljen ponižati, ko je prosjačil za zaprte duhovnike. Želel je, da bi duhovniki pastoralno delovali in imeli dostojno življenje. Na Vovkovo zahtevo: če sem kriv me zaprite, duhovnike pa pustite pri miru, so mu oblastniki cinično odgovarjali: »Vas ne bomo zaprli. Posledice pa boste dobro čutili.« Vovk se ni pustil izsiljevati. Kar je bilo proti njegovi vesti, papežu ali Cerkvi je bil nepopustljiv. Celo krive priče so privedli na sodišče in pričali proti duhovnikom z izmišljenimi obtožbami. Krive priče sploh niso vedele proti čemu pričajo. To je bil za Vovka pravi križev pot.
Druga velika bolečina škofa Vovka so bili bogoslovci. Mnogi bogoslovci se niso mogli obrniti na svoja bogoslovja, ker so bila izven ozemlja Jugoslavije, pa so se mnogi obrnili na škofa Vovka v Ljubljani. Gospodarsko razstavišče, ki je bilo v lasti škofije za novo bogoslovje je bilo podržavljeno, v staro semenišče, ki je še danes pa so naselili vojne veterane, ki so v semenišče prinesli razpuščene navade iz gozda in se ravnali po načelu: »sedaj je itak vse naše«. Zato je primanjkovalo prostora, kurjave in življenjskih potrebščin. Največjo skrb so mu povzročali infiltrirani bogoslovci, ki so prenašali kaj se dogaja v bogoslovju. Zato se je kar nekaj bogoslovcev znašlo v zaporu. S strani tedanjih oblastnikov je prišla zahteva naj bi tudi semeniško vodstvo zamenjali, da bo bolj svetovnonazorska miselnost v semenišču – »sodobne vzgojne metode«.
Oblast je škofu postavila tudi zahtevo, da javno obsodi v tujini bivajočega škofa Rožmana, kot vojnega zločinca in od Vatikana zahteva, da ga odstavijo kot ljubljanskega škofa. Tudi v tem je bil škof Vovk odločen in jasen – Obsodba ljubljanskega ordinarija ni v moji pristojnosti, še manj zahteva po odstavitvi. O tem izključno odloča Sveti sedež.
Od škofa Vovka so zahtevali naj se duhovniki vpišejo v OF ali v DCM. Oblast je to društvo koristila, da bi razdelila slovenske duhovnike v dva tabora, da bi jih odtrgala od škofov. Načrt se oblasti ni posrečil, čeprav je imel škof zaradi tega veliko neprespanih noči.
NCNG Anton Gruden
Ob koncu sveta ne bomo sojeni le o ljubezni, ampak tudi z ljubeznijo. To je za nas resen opomin in tudi velika tolažba. Bog nas dobro pozna. Dobro tudi ve, koliko je v nas spoznanja in svobodne volje, dobrega in slabega. V svoji ljubezni nas rešuje in nas hoče rešiti. Ob smrti + Antona se ga spominjajo in darujejo za sv. maše in za potrebe cerkve – Sin Roman z Kristino, hči Julijana z družino, sestra Helena, sestra Marija z Francetom, nečak Tadej z družino nečakinja Helena z Igorjem, nečakinja Judita, nečak Leon z Bredo, sestra Dragica z možem Borutom, nečakinji Vesna in Nina z družinama, Anžič Marija in Simona Kovačič z družino, Ana Strgar in Ana Pirnat, Pirnat Bojan z družino, Janislav Strgar z družino, Viktor Kovačič z družino, družina Keršmanc, družina Gruden in Tekavec, Nada Novak, Pirnatovi, Anton Kraškovic z družino, Franc Anžič z družino, Darja Korevc z Urošem in Marija in Peter Repar.
Kristus je nekoč zaklical: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil.« /evangelij/.
TV – Exodus – oglejte si na oglasni deski zunaj
Obhajanje 30. obletnice samostojnosti Slovenije
Škofje so sprejeli predlog za obeleženje 30 obletnice samostojnosti. Podprli so pobudo »24 urnega posta in molitve za domovino«, ki bo od 21. junija od 18.oo do 22. junija do 18.oo. Odločili so tudi naj 24. junija ob 18.uri zvoni po vseh župnijskih cerkvah v čast 30 obletnice samostojnosti in neodvisnosti. Pri nas bomo obhajali sv. mašo z akademijo 23.6. ob 20uri. Vabljeni.
Godovi in mašni nameni 14.6. – 20.6. 2021
pon. Valerij…….za zdravje v čast MB, ob 20 h
tor. Vid……….za + Albina Račič, ob 7.3o zj.
za + Ivanka Golobič, obl. ob 19 h
sre. Beno………za + Ivan Strgar, obl. ob 19 uri
čet. Rajner…….za + Angela in Ivanka Šmalc, ob 20h
pet. Gregor…….za + Alojzija, Janez Jereb, ob 20h
sob. Nazarij…….za + Bučar Ana, obl. ob 20 h
ned. 12 ned. m. l…ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Leopold Krevs
Včeraj je v bolnici v Ljubljani umrla Ana Škrjanc iz ceste ob Barju. Pogreb pokojne bomo naknadno sporočili. Spomnimo se pokojne v molitvi.
Še vedno so na razpolago birmanske in obhajilne slike, pa mnogi še niso prišli po spričevala. Storite to čimprej.
Pritrkovalci v čast domovini boste pritrkovali v sredo 23.6. ob 18 uri. Dogovorite se med seboj za sodelovanje.
V mesecu juniju čistijo cerkev in okolico cerkve – Žagarska, Ahlinova, Habičeva in Ul. Jerneja Petriča. Dobra volja naredi veliko, več kakor mnogi izgovori.
Ministranti, tudi z vašim služenjem Gospodu je sv. maša Bogu v čast in zahvalo, vam pa v blagoslov. Pridite in sodelujte pri tej veliki skrivnosti.
Starši prijavite otroke za krst. S krstom jim boste podarili največ – božje otroštvo, pa ne iz navade temveč zaradi vaše vere in vere božjega ljudstva.
Otroci, če želite sodelovati na oratorij, se čimprej prijavite na internetu. Tam se boste seznanili tudi z pravili za oratorij.