Bodi dober, kot sem jaz

Dragi otroci in odrasli!

Tudi letos sem prišel v vaše kraje, saj vem, da ste me že težko čakali. Veliko dobrot in igrač imam s seboj, saj ste bili tudi letos zelo pridni. Pridno ste pomagali drug drugemu, delali domače naloge, hodili k sveti maši, molili in bili prijazni. Včasih vam je kaj od tega tudi ušlo, a so bili parkeljni kar hitro razočarani, saj ste se hitro poboljšali. Moji angelčki so pridno pazili, da ste ostali dobri.

Angelčki so mi prišepnili, naj vam letos povem kaj o svoji dobroti. Veste, živel sem v času, ko je bilo na svetu mnogo manj obilja, kot je danes. Večkrat smo bili lačni, kot siti, o igračah pa nismo kaj dosti razmišljali, saj je bil že kos kruha prava redkost. Tako sem v času, ko sem bil škof v metu Mira v današnji Turčiji, izvedel o treh izredno ubogih hčerkah nekega propadlega trgovca. Njihov oče je pred leti izgubil vse imetje, zato jim ni ostalo prav nič. Komajda so imele kaj za obleči. Bose so bile v svoji napol podrti hiški čisto same in seveda lačne, uboge. Bile pa so izredno dobre v srcu in vedel sem, da jim moram pomagati. Kadar je katera izmed njih v dar prejela kakšen rožič ali drug grižljaj, ga je vedno delila z vsemi sestrami. Nikdar, prav nikoli ga ni zadržala zase. Neke noči sem se odločil, da jim skrivaj podarim zlato jabolko v zahvalo za njihovo dobro in skromno srce. Ponoči sem položil svoje darilo na okno, ki je bilo čisto majhno in zarošeno, da sem komaj videl k sestram. Potrkal sem in se skrivaj umaknil ter od daleč opazoval, sestre. Odprle so majhno okence in se silno razveselile mojega darila. A bolj kot one, sem bil vesel jaz, da sem jim lahko pomagal iz njihove revščine.

Tako je s svetim Miklavžem, več kot lahko dam, bolj svet in srečen sem. Več src, kot lahko ogrejem, bolj sledim Jezusovemu naročilu: “Pojdi in tudi ti tako delaj!”

Otroci, odrasli, bodite tudi vi tako dobri kot sem jaz in podarite drugim delček svojega. Prav vsak ima nekaj, s čimer lahko pomaga drugim.

vaš sveti Miklavž