Oznanila župnije Škofljica, 26.12.2021

 

VELIKA  MOLITEV  – MAJHNEGA ANGELA

 

Ko sem pred šestimi leti zaslišala na telefonu očetov glas, sem takoj vedela, zakaj kliče. To je lahko pomenilo samo to, da je moja ljuba mama umrla. In res je, prav nenadoma. Skozi naslednje dni smo se nekako prebili z urejanjem  vsega potrebnega za pogreb. S sorodniki smo bili povezani v molitveni verigi za pokojno mamo. Za mamo je bila smrt odrešitev, kljub naši bolečini ob izgubi.

Za mojega očeta pa se je zdelo, kot, da se je spremenil v ledeno goro. Ure in ureje v tišini žalostno strmel predse. Šestdeset let sta bila sopotnika. Ni si mogel predstavljati življenja brez nje. Sestra mi je pomagala, da bi našel voljo do življenja. Prosila sem Boga naj ga podpre. Oče se je vedno manj odzival in tudi sama sem vedno bolj obupavala. Prosila sem Boga naj mi pomaga narediti vse, kar je v moji moči, in mu izročila tisto, kar ni, in mu zaupala očetovo usodo ne glede na izid. Naslednje jutro sem se prisilila in šla v bolnišnico. Zagledala sem očeta, ki je sedel na postelji. Sestra mi je povedala, da je skoraj dve tedna ležal nepremično in to jutro pa se je sprehodil ne enkrat, dvakrat. Oči so mu žarele. »Moram se spraviti od tod«, je rekel. Tvoja mama mi je sinoči poslala angelčka, ki mi je povedal , kaj hoče Bog od mene – da vstanem in živim naprej.«

Zaradi praznikov, ga niso mogli odpustiti domov. Tako sem imela več časa, da izvem o tem »angelčku«, poklicala me je prijateljica, da bi mi voščila za božič. Rada je molila in bila je tudi moja krstna botra. Imela je tudi lep odnos s svojim petletnim nečakom. Skrbela je za njegovo duhovno življenje in se velikokrat pogovarjala o Bogu.

»Tristan je bil v nedeljo tukaj,« je rekla. V snegu sva našla grčavo rogovilo in jo uporabila za božično drevesce. Krasila sva drevesce in me je vprašal: »Teta Di, a si v redu? Povedala sem mu, da me skrbi za prijateljico, ki ji je umrla mamica, očka pa je tako žalosten, da nihče ne ve kaj naj naredi.«

Opisala mi je, kako se je fantek za hip zamislil, potem pa rekel. »No, seveda je očka žalosten, če pa je umrla mamica.«

Njegova čista otroška modrostmi je naenkrat zvabila solze v oči.

Potem pa mi je zaupala naslednje dečkove besede: »Bog lahko vse popravi, a ne, teta DI? Jutri je poseben dan, ker je Jezusov rojstni dan. Boga bom prosil, naj pove očku, da je mamica v nebesih pri Jezusu in da bo vse v redu.«

Ko je končala, je med nama zavladala dolga solzna tišina.

Na božični večer nam je ta fantek  podaril osebno molitev, polno iskrene vere, in tisti božič je bil zaradi  moči take molitve prelomna točka za mojega očeta. Vedno se ga bom spominjal kot praznika, ko je ogret od Luči sveta in dotika majhnega angela našel voljo do življenja.

                                                                 /po Filipu Ringu/

Ko poskušamo naše otroke naučiti vse o življenju, naši otroci učijo nas, kaj je življenje.

                                                                               /neznani avtor/

To je božič: ne okrasje, ne dajanje in sprejemanje, celo božične pesmi ne, temveč ponižno srce, ki sprejema nov čudovit dar, Kristusa.

                                                                        (Frank McGibben)

Božič ni datum. Božič je stanje duha.

                                                                         /Mari Ellen Chase/

 SVETI NA SLOVENSKEM

Anton Strle /1915 – 2003/

»Povsod Boga«

 

Antona Strleta je zaznamoval njegov odnos do Boga. To je bil dogodek v rani mladosti. Ob misli, ki se je porodila desetletnemu pastirčku na paši: »Kako lep  bi bilo, če ne bi bilo Boga – tako bi človek brez strahu in popolnoma svobodno delal karkoli!«, ga je naprej prevzela groza pred neskončno svetim Bogom, nato zavest grešnosti, ki je po nekaj dnevih prešla v »neizrekljivo in veličastno veselje«, da nam je neskončno sveti Bog v Jezusu Kristusu izkazal svojo usmiljeno ljubezen, ki vse in nepreklicno odpušča.«

Trdno prepričanje, da usmiljeni Bog v svoji neizmerni ljubezni vse odpušča, je postalo temeljno vodilo vsega Strletovega življenja in bistvo njegovega duhovniškega poslanstva. Takrat je sklenil: »Ne bom služil nobenemu gospodu, razen Bogu, pa naj pride kar koli!«

Anton se je rodil 21. januarja 1915  v Osredku kot šesti otrok Jožetu in Ivani roj. Intihar. Še isti dan je bil krščen v župnijski cerkvi sv. Vida nad Cerknico. Odraščal je v globoko verni družini. V osnovno šolo je hodil pri sv. Vidu. Očeta je izgubil pri šestih letih. Na prošnjo župnika Puclja je tudi mama želela da gre Tone v šolo v Ljubljano. Zapletlo se je – Tone je bil že prestar za prvi razred nižje gimnazije. Tone se je s pomočjo župnika Janeza Puclja pripravljal za izpit čez prvi in drugi letnik gimnazije, ki ga je uspešno opravil. /se nadaljuje/.

NCNG + Martin Golobič

Abrahamov služabnik je prosil: »Ne zadržujte me, ko je Gospod mojo pot osrečil. Odpustite me, da grem k svojemu Gospodu!«

Darovali so: Cirila z družino, Vida z družino, Franc z ženo Darinko, Martina z družino, Vida Golobič – Lah, družina Gregorič iz Glinka, družina Tomšič, Tone Kraškovic z družino, Tomaž Kraškovic z družino, družina Cimerman, Trtnik France in Pavla, Anton in Ana Trtnik, pevci mešanega zbora, družina Marinčič, družini Vidic in Lipovec, družina Kovačič, Zagorčevi, Ana Kraškovic – Lavrica, Modicovi – Lavrica, Justina Jurečič, družina Bratina, Tadeja in Andraž Pencelj, Goriškovi, Krnčevi iz Stične, Primož in Katja Golobič, Stane in Martina Bozja z družino, Birtovi iz Žalne, vnuki in pravnuki, Viktor Kovačič z družino, Alojzij Goršič z družino, Turkovi iz Glinka, družina Gale, Malnarjevi, družina Henigman, družina Batagelj, Tatjana in Pavel Cigale, Ana Iskra, člani Karitasa

Ivanka in Tone Zerman, Marija in Anka Lah, Kočarjevi iz Most, Mihaela in Janez Mohar, Ana in Jože Kastelec, družina Steklasa, družini Kejžer in Hafner, Davida in Jože Jagrič – Krško, Balohove, Milena z Janezom, Jožica Škufca z družino, Vinko Brodnik z družino, družina Pašič, Simonič Jožica z družino, družina Golobič – Semič, družina Konda – Črnomelj, družina Bezek – Vrtače, družina Bezek in Konda, Erjavčevi – Nova vas, Steletovi, družina Velikanje, Blatnikovi in Peter in Karmen Tomažič, družina Mali – Vir, Majda Kočar iz Most.

Zemeljsko je zato tu, da obsevano z božjim soncem poraja nebeško: »Zakaj njih dela gredo z njimi.« Bog povrni!

Kolednikov letos ne bo – ni prijavljenih

Darove bomo zbirali v avli in tam boste vzeli tudi nalepko za vrata, lahko boste vzeli položnico in nakazali po pošti ali pa dali denar v nabiralnik. Hvala vsem darovalcem.

 

Božičnega koncerta ne bo.

Napovedan je bil koncert za nedeljo ob 17 uri. Koncerta ne bo zaradi bolezni v ansamblu.

Konec civilnega leta in drugi sv. večer

V petek 31.12. bo tudi maša za staro leto. Maša bo ob 9 uri. Zvečer je novoletni večer. Blagoslovimo dom z blagoslovljeno vodo, kadilom, z družinsko ali osebno molitvijo. Če boste čakali Novo leto vam želim obilje veselja in lepega in varnega druženja

Novo leto – praznik božje matere – dan miru

Praznujemo v soboto 1.1. 2022. Svete maše bodo ob 8 in ob 10 uri. Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo – so rekli naši verni predniki. Posnemajmo jih in pridimo k sv. maši.

Godovi in mašni nameni 27.12. – 2.1. 2022

pon. Janez……za + Janez Blatnik, obl. ob 18 uri

tor.   Ned. otroci…za + Jože Tomšič, obl. ob 7.3o zj.

sre. Tomaž….za + Nežka Blažič, obl. ob 18 uri

čet.    Feliks……za + Marija, Franc Hribar, ob 18 uri

pet.    Silvo…….v zahvalo sv. Duhu, ob 9 uri

sob.  Marija……ob 8 uri za + Marija, Anton Korevec

                           ob 10 uri za + Peter Repar

ned.   2ned.po B…ob 8 uri za žive in mrtve farane

                               ob 10 uri  za + Pavla, Alojzij Mazi, obl.

V petek se je od zemeljskega življenja poslovila Pavla Repar iz Ul. bratov kastelic. Pogreb + Pavle bo v torek ob 14 uri na Tratah. Od nje se bomo lahko poslovili v pon. ob 17.3o z molitvijom rožnega venca v cerkvi, in v torek od 10 ure naprej v mrliški vežici na Tratah. Molimo z + Pavlo.

Hvala vsem, ki ste darovali  ob včerajšnjem praznovanju za potrebe župnijske cerkve. Bog plačaj.

Hvala vsem trem zborom za lepo petje ob praznovanju in v času devetdnevnice, pritrkovalcem, ministrantom, čistilkam in jasličarjem, vsem, ki ste v teh dneh pomagali, da smo praznike bolj doživeli. V januarju čistijo cerkev iz Gumnišča. V veliko pomoč bo dogovor za sodelovanje.