Oznanila župnije Škofljica, 17.4.2022

 

PREŠLI  SMO  IZ  SMRTI  V  ŽIVLJENJE

 

Bistvena vsebina velikonočnega praznika je proslavljanje Jezusove zmage nad grehom in smrtjo, proslavljanje zmage Življenja. V pesmi slednici slišimo – prebere jo bralec berila: »Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvoboju: Gospod življenja je umrl, kraljuje živ.«

Te besede opevajo zmago Jezusa, ko je s svojo smrtjo premagal smrt in obnovil življenje. Veljajo pa tudi za naše vakdanje bivanje. Čutimo, kako v nas poteka nenehen boj med življenjem, tistim, kar je v nas božje, ustvarjeno za večnost, in smrtjo, tistim kar je v človeku umrljivo, omejeno, sebično. Vstali Kristus nas vabi v boj. Ne v boj enega proti drugemu, temveč v boj  proti nam samim. To je notranjii boj, boj proti sebičnosti, proti strahu pred življenjem. Ta se kakor uničujoča slana plazi skozi (ne)krščansko Evropo in tudi po naši deželi, kjer vedno bolj prevladujejo krste nad zibelkami. Ozkosrčna, vase zagledana ljubezen ne more voditi s+drugam kot le v kraljestvo smrti. »Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. Kdor ne ljubi ostaja v smrti,« piše apostol Janez, tisti, ki je pri zadnj večerji slone Jezusu na prsih in je prvi prišel k njegovemu praznemu grobu.

V prvih krščanskih časih je bil edini praznik Velika noč, obhajanje Gospodovega vstajenja. Ob nedeljak so se Jezusovi učenci  zbirali, da so se spominjali njegove ljubezni do konca. Sad tega spominjajna je bil, da so svojega Gospoda posnemali. Ljudje, ki so prihajali z njimi v stik, so strmeč govorili: »Glejte, kako se ljubijo med seboj!« Mislim, da se nam mora samo od sebe zastaviti vpršanje: koliko smo mi, kristjani ob začetku tretjega krščanskega tosočletja, tukaj, kamor smo postavlejni, resnični Jezusovi učenci.

Velika noč je praznik upanja in neuničljivega veselja za vse ljudi. Kristus se je izkazal kot zmagovalec nad vsemi silami zla, tudi nad smrtjo. Njegovo vstajenje od mrtvih je zmaga, ki je ne more nič in nihče več ogrožati. Odločilna zmaga človeške zgodoivne je dobljena. V globini se je nekaj bistveno premaknilo.

Smrt je mrtva

Verujoči človek je še posebej naravnan in navezan na skupnost. Vera ni zasebna zadeva, kot trdijo ideologi. Vera je globoko osebnostno dejanje, vendar ne osamlejno. Nihče namreč ne more verovati sam, kakor nihče ne more živeti sam.

%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%

Do vere človek ne more priti sam. Nihče si ni dal vere sam, kakor si nihče ni sam dal življenja. Verujoči je prejel vero od drugega in jo mora predati naprej drugemu. Je kakor člen v verigi verujčih.

»««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««

Ne morem verovati, ne da bi me nosila vera drugih, in s svojo vero prispevam k nošenju vere drugih.  /KKC 166/.

Vzemi si čas

Vzemi si čas za premišljevanje, to je vir moči. Vzemi si čas za igro, to je skrivnost večne mladosti. Vzemi si čas za branje in študij, to je studenec mladosti. Vzemi si čas za molitev, to je največja moč na zemlji. Vzemi si čas za ljubezen, in boš ljubljen, to je previlegij teh, ki so božji. Vzemi si čas za prijaznost, to je pot k sreči. Vzermi si čas za sanjarjenje, le temu, ki drzno sanja, lahko sanje postanejo resničnost. Vzemi si čas za smeh, to je glasba duše. Vzemi si čas za razdajanje, prekratko je življenje, da bi lahko bili sebični. Vzemi si čas za delo, to je cena uspeha. Vzemi si čas za dobra dejanja, to je ključ do nebes. Vzemi si čas za bivanje v naravi, to je bližnjica do prijateljstva s samim seboj; z drugimi ljudmi in Bogom.

                                                              (Stara irska molitev)

Voščilo slovenskih škofov 2022

Vera v vstajenje temleji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Da bomo deležni neminljivega življenja izhaja iz božje obljube. Smrt nima zadnje besede!

Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni , da Vstalega prepounamo v konkretnih življenskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja.

                                                                       Vaši škofje

Molitev ob velikonočnem zajtrku

Oče naš… Zdrava Marija….

Vsemogočni Bog, danes praznujemo vstajenje tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in nam odprl vrata večnega življenja.

Prosimo blagoslvi nas in te velikonočne jedi ter nas opogumi in prenovi, da bomo veselje vstajenja in Luč življenja znali prinašati tudi drugim. Slava Očetu…

Blagoslovljen in prijeten obed vam želi tudi župnik Jože.

Bela nedelja 24.4. – nedelja božjega usmiljenja

To je spominski dan, ko so novokrščenci odlagali krstne obleke /zato tudi bela nedelja/. Sv. papež Janez Pavel II pa je to nedeljo poimenoval nedeljo božjega usmiljenja. Spodbujen  s pričevanjem  poljske redovnice sv. Favstine Kowalske, ki se ji je prikazoval Jezus in ji naročal, naj ljudje častimo in sprejemamo božje usmiljenje, dikler je še čas, kajte potem bo treba zajeti iz čaše božje pravičnosti… Jezus vate zaupam.

 

Velikonočni ponedeljek – potresna pobožnost v Lanišču

Vsako leto znova izpolnjujemo obljubo, ki s jo dali naši predniki pred 127 leti b ljubljanskem potresu 1895, da bodo vsako leto na velikonočni ponedeljek opravili »potresno pobožnost«. Dokler smo bili v župniji Šmarje – Sap skupaj v nedeljo ali pa ste že tudi prej imeli mašo na velikonočni ponedelhjek pri sv. Uršuli v Lanišču, ki je tudi prirošnjica za srečno smrt. To tradicijo nadaljujemo. Maša bo na velikonočni ponedeljek ob 10 uri. Naša molitev naj bo najprej zahvala nato pa tudi prošnja naj bomo obvarovani mnogih nevarnosti, ki nas lahko doletijo. Naj nad nami bedi božja roka. Vabljeni k sv. daritvi!

Srečanje za starše prvoobhajancev bo v ponedeljke 25.5. po maši, ob 19.30. Pridi!

 

Tečaj za zakon – Ljubljana , Krekov trg 1 – prijava o31 263 – 958 maj od 16.5 – 20.5.

Ali pa spletna stran https://ignacijevdom.si tel. 031 362 – 739. Zaročenci vabljeni!

 

 

Zahvale

Vsem, ki ste v teh velikonočnih praznikih pomagali in se prostovoljno udejstvovali in tudi darovali svoj čas in različne darove se vam najlepše zahvaljuem. Tako smo lahko globje doživeli skrvnsoti velikonočnih praznikov, se skupaj veselili in tudi veselo prepevali. Prazniki so tudi v medsebojni povezanosti z Bogom.

 

Velikonočna številka Družine

Na pultu v avli je več številk velikonočne Družine. Vsebina je zelo bogata, zanimiva in mikavna za branje – za mlade družine, za starejše in tudi samske. Vsak bo našel kaj zase in še drugim lahko posredujemo. Dar oddamo kar v nabiralnik. Če jih bo premalo jih še lahko naročimo!

Kolesarsko popotovanje po Srednji Ameriki

Pot sem začel v Mehiki, v Cancunu, in kolesaril po vseh osmih državah celinskega dala Srednje Amerike. Ob koralnem grebenu sem plaval z želvami. V bližini sem si ogledal majevske templje. Enako tudi v Belizeju in Gvatemali. Pot sem nadaljeval preko Salvadorja, Hodurasa ter prikolesaril do Nikaragve, kjer sem za prestop meje potreboval 22 ur. Kasneje so me tam okradli. Kolesaril sem v kostariko in zaključil v Panami. V Ciudad de Panama sem na letališču moral pustiti kolo. Skuaj sem v mesecu in pol prekolesaril 2786 km. Sreačnje z njim bo v ponedeljek 18.4.ob 19.3o v zakristiji. Vabljeni – pridite v Emavs.

Godovi in mašni nameni 18.4. – 24.4. 2022

Vel. pon……….za + Helena Gruden, ob 8 uri

                         potresna pobožnost v Lanišču, ob 10 uri

tor.  Leon……..za ++ Klančar, ob 7.3o zj.

sre. Teo……….za + Marija Tomšič, obl. ob 19 uri

čet.   Anzelm….za + Marin Golobič, ob 19 uri

pet.  Leonid…..za + Helena Kontrec, ob 19 uri

sob.  Jurij……. za + Janez Potokar, ob 19 uri

ned.   2 Ve.n… ob 8 uri za žive in mrtve farane

                          ob 10 uri za + Frančiška in Janez Možina

Oddane maše za + Martin Iskra /44 maš/ – Ljubljana Rakovnik.

 

Srečanje za starše novih ministrantov bo v nedeljo 24.4. ob 9 uri.