POZABLJENA   OBLJUBA

 

»Obljubljava, da bova tega otraka vzgajala v veri.« Ta stavek pozna vsak, ki je bil kdaj pri krstu. In toliko ljudi ga je že zavestno in manj zavestno izgovorilo. Z največjim veseljem bi od staršev  pri krstu zahteval pisno obljubo, da bodo otroka vzgajali v veri, potem pa bi jo na srečanju  pred prvim obhajilom znova potegnil na dan, vendar to seveda ni dopustno. V vabilu na srečanje za starše pred prvim svetim obhajilom sem med drugim zapisal: »Pri krstu sta obljubila, da bosta otroka vzgajala v veri. Radi bi vam pomagali, da ga pripravita na prejem  svetega obhajila.« Številni starši so bili popolnoma prepričani, da tega niso nikoli obljubili. Vendar je to vsaj pojasnilo, zakaj se njihovi otroci niso znali ne pokrižati in ne moliti očenaša.

Nešteti cerkveni spisi navajajo, da so starši prvi verski učitelji svojih otrok. To tudi drži – bi moralo držati. Kajti razkorak med teorijo in resničnostjo  je iz leta v leto večji. Toda ali lahko vero opremo na znamenja križa in očenaš. Ne le to dvoje, vendar se vsekakor lahko opremo tudi na to! Toda brez osnovnega poznanja svoje vere – pri čemer znamenje križa in očenaš resnično nista pretirani zahtevi – od krščanstva ne ostane več veliko. Dobri ljudje smo lahko tudi brez križa in molitve. Le z njima pa smo lahko kristjani.

Če smo dobri kristjani, smo tudi dobri ljudje ali pa se temu vsaj približamo. Vendar ni enako biti kristjan »dober človek«. Kristjani pač nimamo izključno pravice do dobrote, ne v primerjavi z drugimi verami, ne v primerjavi z agnostiki in ateisti. Prav tako pa ne moremo živeti krščansko brez osnovnega znanja, brez vere in brez dejanj, ki izhajajo iz tega.. Tistemu, ki meni, da to današnje starše preveč obremenjuje, lahko odgovorim, da tega svojemu otroku ne bi smeli obljubiti. Škoda je že, če obljube ne držite pred skupnostjo. Če pa se izneverite obljubi, ki ste jo dali otroku , je to žalostno.

Mnoge župnije imajo  posebna srečanja, verouk in vabila za družine za osnovnošolce in jim tudi drugače pomagajo pri verski vzgoji. Kot skupnost pa se moramo vsi vprašati, zakaj se ne zbližujemo, temveč ugotavljamo, da se starši novo krščencev postopno oddaljujejo od nas.. Vedno gre za vse ali nič. Kar pomeni, da obljubijo vse in se ne držijo ničesar.

Je bilo včasih drugače? Da, pravzaprav je bilo. Že zato, ker je bila družba pretežno verna in je odkrito živela po veri, je bilo staršem lažje. Ko je izšel novi katoliški katekizem, so moji starši hodili na  uvodna večerna predavanja in se pogosto vračali s pripombo:: »Očitno sva vse življenje verovala narobe.« Tega sicer ne morem preveriti, toda vse do danes nismo otroci nikoli odšli iz njune hiše ne da bi nas pokrižala z besedami: »Bog naj te varuje.« Še zdaj ju vidim, kako sta ob nedeljah in pogosto tudi ob delavnikih hodila k maši in še hodita, vidim ju , kako sta v cerkvi pokleknila in iz molitvenika prebrala molitev za zakonce in otroke. Še danes molita pred jedjo in po njej, zjutraj in zvečer in vse to, ne da bi vzbujala pozornost ali se imela za pobožno.

Vendar to ne pove ničesar o globini vere kakega človeka in prav gotovo ničesar o njegovi dobroti. Govori pa o tem, kako biti kristjan. Dejavno versko življenje se opazi! Pomanjkljivo versko življenje in nevednost pa prav tako. Očitno je pred vsem pri javnem razkazovanju vere, ki sicer nima nikakršne vloge. Ljudi v natikačih vodimo na teološke visokogorske ture. Pri krstu odraslih se zavedamo omejenosti družbe, ki ni več krščanska in se s pripravniki intenzivno pripravljamo na krst. Pri krstih otrok  pa nenehno krščujemo župnijo, ki je vse manj sposobna poučevati svet in skoraj ni več pričevanjska.

+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++

Jezus sam je izjavil , da je kralj in to pred Pilatom – ne z vojsko, ne z davčnim sistemom – moje kraljestvo ni od tega sveta – INRI.

V ZRCALU  EVHARISTIJE

Popikam se  VII

 

Pri sv. maši je naš pogled uprt na oltar,

čeprav je glavna točka cerkve tabernakelj.

Cerkve imajo tudi kropilnice. Nekatere prav zelo lepe. Velike kot nekakšne ribnike. Druge pa komaj opazne ozko posodico, pritrjeno na zid ob vratih. Velikost res ni pomembna. Prevlada estetski videz. Glav na stvar pa je blagoslovljena voda v njej. Z njo se pokrižamo. Če se še znamo.

Vse je odvisno od tega, kako so nas naučili starši in kakšen zgled smo imeli v njih. Veliko število kristjanos se namreč ne pokriža, ampak se samo popika. Zanimiva novost, ki postaja že staraZlepa ne več mirnih, a slovesnih kretenj od ramena do ramena in na prsi ali pa znamenja  križca na čelo, usta in srce. Z lepo istegnjeno dlanjo. Od kod ta površnost.

Iz naše splošne površnosti. Zato, ker se ne zavedamo pomena križa in pokrižanosti. Slednje je vendar molitev! Nase kličem  blagoslov Očeta in Sina in Svetega Duha, pa kakor da to nam ni dosti mar. Popikamo se kar tako iz navade. Ne pride nam do zavesti, da »križ in amen moraš vzeti  seboj in ta navigacija ostane vedno s teboj, ostane v tebi na veke.«

Nemara se tega bolj kot mi zavedajo pravoslavni bratje. Počasi in dostojno se s strjenim kazacem, prstancem in sredincem – kot z znamenjem sv. Trojice – rahlo sklonjeni razločno zaznamujejo  s križem.

Imamo mogoče kropilnik tudi doma? Kropilček ob vratih?

Smo se danes že pokrižali?

Mohorjani!? Zahvaljujemo se vam za nakup. Čaka vas branje skozi vse leto. S tem ste prejeli tudi  možnost včlanitve v Mohorjev knjižni klub. Dobite 10 odstotni popust. Po pošti vrnetee v Celje, da želite postati  član kluba. Članstvo ne prinaša nobenih obveznosti in velja od 20.11. – 20.11.2024. Za vas že pripravljamo zbirko za leto 2024 po prednaročiški ceni 55€ redna cena 72€. Naročila do konca februarja. Naročniki , knjige dobite v župnijski pisarni.

Člani Karitas – ponedeljek ob 14 uri krašenje adventnih venčkov, ob 18.3o je za vse člane po maši sestanek v zakristiji.  Drug drugemu lahko pomagamo in vzemimo si k srcu letošnje gesl slovenske  Karitas – Delajmo skupaj!!

Skupaj delajmo dobro – 2022

Delajmo skupaj, ker en sam ne zmore. Več ljudi ima več znanj in več talentov. Ljudje smo socialna bitja, smo v skupnosti in smo skupaj v veselju. Z drugimi ljudmi je naše življenje polno in osmišljeno. »Kjer stadva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« Jezus nam daje konkretna navodila. Iz vere  in ljubezni pa rastejo sadovi. Pred nami je Teden Karitas, ki ga letos obeležujemo z geslom – Delajmo skupaj za dobro. Vsem sem hvaležen, ki sodelujte pri tem delu v župniji, vendar pa znova in znova potrebujemo nove, pridne, vztrajne sodelavce, ki bi si zmogli vsaj eno uro na teden posvetiti delu za druge, za skupno dobro. Med nami so vedno ljudje v različnih stiskah. Iz našega srca, besed in dejanj lahko pride pomoč. Skupaj gradimo kraljestvo ljubezni na zemlji in tudi za večno življenje. V tednu vabljeni k bogoslužju.

Srečanje za starše prvoobhajancev 22.11. 2022

Zakaj je priprava potrebna? Otroci naj v tej pripravi osvojijo znanje o zakramnetu sv. RT in svete spovedi, poglobiti prijateljstvo z Jezusom v molitvi, se vključijo v župnijsko skupnost /sveta maša, prazniki, šmarnice…/.

V to priprav naj bodo vključeni  starši, družine, bratje in sestre in vse župnijsk občestvo. Vsak ima svojo nalogo. Katehet poskrbi tudi za povezavo med vsemi deležniki. Srečamo se v torek 22.11. 2022 ob 18 uri v zakristiji. Lepo vabljeni.

Adventni čas – bogat in lep čas priprave na božič

Postavitev štirih sveč na vencu  iz zelenega vejevja, ki je zlasti v navadi  v nemških deželah in v Severni Ameriki, je postala v domovih kristjanov simbol advneta. Poskrbimo za venček in se vsak večer zberimo ob venčku v molitvi.

Godovi in mašni nameni 21.11. – 27.11. 2022

pon.  D.d. Marije……za + Stane Narobe, ob 18 uri

tor.    Cecilija………….za + Marija Novak, ob 7.3o zj.

sre. Klemen………….za + Janez Kraškovic, ob 18 uri

čet.   Andrej……………za + Antonija Gele, Gum. ob 19 uri

pet.   Katarina………..za + Alojz Valentinčič, obl. ob 18 uri

sob-   Valerijan………ob 11 uri porčna maša za Luka in Anito

                                     ob 18 uri za + Helena Geuden, obl

ned. 1 adventna……ob 8 uri za žive in mrtve farane

                                       ob 10 uri  za + Franc, Marija Hribar

Pevcem za praznik – nekaj velikega je peti – pojemo ob veselju, prazniku, ob zaključku dela, pojemo v žalosti… Kako nekaj važnega je pesem na poti življenja. Hvala vsem pevcem!!!

Z prihodnjo nedeljo bomo pričeli adventni čas. Skupina, ki čisti cerkev pripravi tudi adventni venec za pred oltar. Hvala.

V sredo po maši se bodo srečali člani komisije za družino in člni komisije za prireditve.  Zberemo se v zakristiji po maši..