Oznanila župnije Škofljica, 22.1.2023

 

SVETO  PISMO  V NAŠEM DOMU

Še vedno je sv. Pismo čudovita knjiga, ki prinaša posameznemu človeku veliko bogastvo za življenje in ga vodi h končnemu cilju. Žal pa še vedno doživljamo mnogi, da o sv. Pismu vemo prav malo. Zgodi se, da poznamo kakšno zgodbo stare ali nove zaveze, kaj posebnega iz Jezusovega življenja, mladi pa se najbrž spominjajo kakšnih lepih slik iz sv. Pisma (David in Goljat, Egiptovski Jožef in njegovi bratje, mladi David se bori z levom iz Nove zaveze pa Jezusovo rojstvo in angele, Jezus blagoslvlja otroke in še to ali ono pripoved. Gotovo se lahko tudi sami sebe večkrat ob nedeljah vprašamo, kaj smo danes slišali pri evangeliju, moramo kar dobro pomisliti, da bi znali posredovati misel tudi svojemu družinskemu članu ali prijatelju v naslednjih dneh. Včasih so duhovniki priporočali tudi staršem, da vsaj kdaj pa kdaj vprašajo tudi otroke kaj so slišali ob branju evangelija pri daritvi. Otroci so si s tem tudi marsikaj zapomnili iz sv. Pisma, lahko pa tudi v sv. Pismu doma odlomek znova preberemo za oživitev dogodka. Kako poiščemo – najprej katerega evangelista smo poslušali, potem poiščemo poglavje in nato vrstice, v katerih je bil dogodek popisan. Pri tem lahko pomagajo tudi veroučenci, kateri evangelij smo brali imajo zapisano tudi v liturgičnem zvezku, zapisano je tudi

na mnogih koledarjih. Ko bomo brali sv. Pismo ne bomo nikoli sami. Morda bo kdo mislil, s kom naj se pogovarjam, sem brez družine, brez prijateljev, morda bolan, težko vzpostavljam stike, sem v težki socialni situaciji ali pa celo zapornik. Vsi smo vredni odnosov z drugimi. Ne pozabimo, da nismo nikoli sami, naj bo situacija še tako brezupna. Naš najbolj zaupni sogovornik  je ob katerem koli času  dneva Bog. Bog je moj najzvestejši prijatelj – v molitvi, v živem pogovoru, v izlivu jeze ali v tihem razmišljanju. Na to naj pomislim najprej, ko se čutim osamljenega.

Ko berem božjo besedo, ki jo je navdihnil sv. Duh, graditelj občestva pa tudi sam postajam aktiven nosilec upanja, za tiste, ki so osamljeni, zapostavljeni, sprti..Tako naredimo lahko veliko dobrega. Pri tem nam ni treba biti vsiljiv, poučevalen in tudi ne zaprt v ozka krščanska občestva, ampak odprt za vsakogar. Na nas je naloga, da se oziramo okrog sebe in sprejemamo druge, spominjamo na prisotnost Boga v našem življenju – to je prijeten pozdrav, lepa beseda, topel stisk roke, pogled na križ, kdaj molčati…Vse to pa ni preprosto, saj se okrog sebe ne moremo ozirati, če hkrati nočemo videti tistega, kar ni v skladu z našimi pričakovanji.

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Človek je v svoji zasnovi  ustvarjen kot družabno bitje, torej komunikativno bitje. V tem imamo misel na odnose, brez katerih ne moremo živeti in nas varujejo pred nevarnim individualizmom, egoizmom, zagledanostjo vase in zaprtostjo v ozke družbene kroge. Če odpremo sv. Pismo na kateri koli strani, se bomo hitro znašli v družbi številnih oseb, ki nas nagovarjajo, tolažijo, svarijo, bodrijo, spodbujajo, preizkušajo svoj pogum in moči , zaupajo v Boga, sanjajo, živijo svoja preprosta in zapletena življenja. To kar tudi mi danes doživljamo – čustva. Vabijo nas, da stopimo v njihov svet in se naužijemo čiste Božje besede.. Zagotvo nam je sv. Pismo v veliko pomoč, ko bomo v sebi čutili samoto. To je lahko nenehen pogovor z Bogom  in Boga s človekom. Ko si bomo dovolili  prepustiti  se druženju z Božjo besedo, bomo nezavedno postajali odprti tudi za druge v naši okolici. Branje božje besede in njeno poslušanje ter sprejemanje je morda res lahko tiho pa tudi zelo individualno dejanje, toda njegovi učinki so precej bolj aktivni in bolj naravnani  k sklepanju  novih odnosov kot si lahko predstavljamo.

V  ZRCALU  EVHARISTIJE

 

Vsi po kruh gostoljubnosti

                                                    Od maše odhajamo drugačni,

                                             saj nas je osončila božja Ljubezen.

Apostol Pavel opozarja, da »kdor nevredno je in pije, si sam obsodbo je in pije«, kar se nanaša na prejemanje obhajila. Ej, kakšna strogost že kdaj v zgodovini krščanstva!Šele papež Pij X je uvedel zgodnje prejemanje obhajila, pa se ni zlahka uveljavilo. Verniki so po spovedi kvečjemu še dvakrat trikrat prejeti sv. obhajilo, potem so se že počutili preveč grešne. Da bi šla kar vsa cerkev k obhajilu? No v srbski  narodni pesmi: Sva se ssrpska pričestila vojska… , na Kranjskem pa gotovo ne.

Svoje je dodal še janzenizem. Obhajilni obred je res  vzbujal svetost: klečati pri obhajilni mizi, bel prt, pod njim sklenjeni roki. Tiho prihajanje in tiho odhajanje… evharistični post že od polnoči dalje. Hitro končano, saj obhajancev ni bilo veliko.

Odkar naglašamo načelo, da obhajila res nismo vredni, smo ga pa potrebni, je bistveno drugače. Končno pa, mar je maša za vernika sloh celostna, če pri njej ne prejme obhajila.

Seveda obstajajo tudi zadržki. Ravno teh ne mara ne poznamo. Če si na primer z zunajzakonskim življenjem  sami preprečujemo milost iz zakramenta sprave, pač ne bomo ukanili Boga še sprejemanjem obhajila. To je tako, kot če bi madež na obleki prevlekli  z dodatno umzanijo. Bil bi še večji.

Če pa ne grem k obhajilu, bodo pa vsi mislili, da sem grešnik!

Grešnik sem tudi sicer, in kaj drugi mislijo o meni, ne vem. Tudi oni ne , kaj jaz o njih.

Če mož pusti ženo capljati k obhajilu  za seboj  in ne pred seboj, je pa res neolikan!

%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%

Kdor želi iz svojega življenja nekaj narediti , bo skrbno pazil, kako se bo odločal. Krščanska svoboda ne pomeni, delati vsega, kar je v dometu mojih odločitev; to je svobodnjaško in anarhično pojmovanje svobode. Krščanska svoboda pomeni biti ssvobodo, reči »da« Ljubezni %%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%

 

Člani biblične skupine in bralci božje besede

Jana nas je povabila kot člane in bralce božje besede v Presko pri Medvodah. To bo tudi priložnost, da se srečamo v živo. Ker gre za srečanje bibličnih skupi, bo lepo, če se bomo ob koncu lahko zadržali ob domačih dobrotah a avli doma. Lahko kaj prinesete tudi seboj. Na lepo snidenje v Preski!

Na nedeljo božje besede 22. januarja bo v župniji Preska ob 16 uri daroval sv. mašo v župnijski sv. Janeza Krstnika ljubljanski škof dr. Anton Jamnik. Po maši bo spregovoril Jože Kraševec na temo Misijonsko poslanstvo Cerkve. Vabljeni vsi, ki imajo radi Božjo besedo.

Proobhajanci in starši – čaščenje sv. RT /5.2. 2023/

V nedeljo vabim k češčenju sv. Rešnjega Telesa naše letošnje prvoobhajance. Jezus je skrit pod podobo kruha in otroke vabi k sebi. Jezus nas vabi k sebi, ker ja največja ljubezen . Prepustiti se moramo tej ljubezni, da nas očara, da se bomo lahko uprli slabim mikom. Srečanje bo pol ure pred drugo sv. mašo. Pridite!

Dan odprtih vrat  – gimnazija Šentvid – zavod Stanislava – dan odprtih vrat bo v soboto 28.1. 2023, od 8 ure dalje. Dobrodošli vsi, ki vas zanima življenje v gimnaziji. Čaka vas obisk pouka, predstavitev številnih dodatnih dejavnosti – tabori, pevski zbori, duhovne obnove, ekskurzije…

Informativna dneva sta 17.2. od 9 do 15 ure in 18.2. ob 9 uri. Dodatne informacije na tel. 01 58 22 245 ali pa na vpis.stanislav.si.

Godovi in mašni nameni 23. 1. – 29.1. 2023

pon. Henrik……..za + Terezijka Novak, ob 18 uri

tor.   Frančišek …za + Rado Demšar, ob 7.3o zj.

sre. Pavel………za + Jožef Tomšič, obl. ob 18 uri

čet.   Timotej…….za + Anton Zupančič, obl. ob 18 uri

                               za + Luka Božič, Gum. ob 19 uri

pet.   Angela…….za duše v vicah, ob 18 uri

sob.  Tomaž……..za + Rudi Kovačič, ob 18 uri

ned.   4 n.m.l…….ob 8 uri za žive in mrtve farane

                                ob 10 uri za ++ Kastelic, Zalog

Še vedno se nam lahko pridružite pri molitvi za edinost kristjanov in za edinost v naši domovini.

 

Ministranti v soboto ob 8 uri so vaje . Pridite!

 

Prihodnjo nedeljo bo med nami tuj spovednik.

 

Verski tisk še lahko plačate po stari ceni do konca meseca, nato se podraži. Naročniki vabljeni.