Oznanila župnije Škofljica, 19.3.2023
MATI, MATI, MATI
Motiv »matere z otrokom« odstira vpogled v ozvezdje ljubezni in človeške topline, v materi otroki stopa v luč »iz teme in gluhe noči vesoljstva« /Pavček/.
Mati, ki s pesmico vceplja otroku slovensko besedo ter mu vzbuja veselje do življenja /Slomšek/. Mati, ki ne vidi prihodnosti brez otrok, saj le iz otroka zažubori življenje /Meško/. »Mati« čeprav, »nezakonska in neporočena«, z otrokom je posvečeno njeno materisntvo /Pregelj/. Je tudi »mati« z morilskimi nameni, otrok jo prosi, naj se ga usmili, saj bi bil tako zelo rad v družbi veselih otrok in dobrih in slabih ljudi; ni večjega čudeža kot življenje, ki ga mu bo darovala /Menart/. »Mati«, ki naklepa smrt še nerojenega otroka, ta pa želi v razkošje življenja; vse rože sveta »materam, ženam, da bodo rodile«, ko mati umre, tudi doma ni več, saj je bila njena ljubezen vez družine /Pavček/.
»Mati« je srce doma in družine, kot je kruh hrana za življenje, mati je velika stvarnica življenja, ceno in smisel ji daje njena ljubezen do otrok /Vegri/, »mati« je svetinja odrešenja, slednji ženi je Bog podaril silno hrepenenje, da postane mati, s svojim materinstvom stopa v zgodovino življenja.
Češčenje Božje matere temelji v njenem božjem materinstvu, o njej poje
ljudsko pevsko izročilo, oznanjajo jo cerkve /Sveto pismo, »mati« je ena poglavitnioh motivov v poeziji in prozi beguncev in izseljencev, boleče občutijo otroci po svetu raztreseni njeno odsotnost, v stiska in radosti jo kličejo, obujajo spomine nanjo, se zahvaljujejo za vso njeno skrb in molitveni spomin, s katerim jih spremlja na križpotju življenja, pod težo življenja včasih omaguje, toda nikoli ni križ tako težak, da bi ga ona ne zmogla, saj njena ljubezen do otrok vse premaga, skrbna, izvirna, tiha in skromna je, za otroke vselej darujoča ljubezen /Pavel/, »mati«, ki sinu za slovo daje okrog vratu pobožno svetinjico, za varstvo pred vsem lažnim in nasilnim na tem svetu /Aškerc/.
»Moja mamica je zlata in ljubezniva.« Tako govorijo otroci…«Ona me vedno pričakuje«, a so tudi drugačne zgodbe – otožne in grozljive.
Zgoda o materi, ki je otroka zavrgla – bog ve zakaj. »Mene so dobri ljudje vzeli in me hranili«; pripoveduje Peter (Berta Golob) »Tudi pravega očeta ne poznam. Živel sem dolgo let pri novi mami. Samo njo imam rad. Ona je stara in pravi, da sploh nimam očeta.«
Vsi so poznali Petra – begavčka -, ki je zavetje čez noč najpogosteje našel na kozolcu, kamor mu je prijatelj iz vasi nosil hrano, da ni povsem shiral. Ko pa so nekega dne podrli tisti kozolec, pod katerim je tolikokrat lačen zaspal, mu je postalo zelo težko pri srcu. Zgubil je dom. Ko je bil mlajši, in je hodil v šolo, je bil še večja baraba, je priznal. Učiteljici je hudo nagajal, Ko je zvedel da je zbolela in je morala v bolnico, jo je Peter, največji nagajivček v razredu, obiskal – edini od njenih učencev: Ko je ta zagledala, kdo se približuje njeni bolniški postelji, je od sreče zajokala. Saj ni mogla verjeti. Spomin ji je navrgel, kolikokrat mu je v šoli rekla: v šestem razredu si že, pa še pisati ne znaš, opuščaš piko na i, strešico na šumnike, narobe deliš besede, spis nima ne repa ne glave. Ko je od nje odhajal, je občutil brezmejno srečo, ker mu je odpustila vse vragolije, ki jih je ušpičil v razredu. »Smili se mi, ker ima družino!«
Jerman – Hlapci odlomek: Ivan Cankar
Mati! Le enkrat še name poglejte, mati! Pred vami klečim, glejte, mati, roke sem sklenil, glejte mati! Le eno besedo, le en pozdrav! Mati! Storil sem kakor je srce ukazalo; laži me niste učili, moje srce je od vašega srca; iz srca pa je misel in beseda. Mati! Če ukažete, da molim, molil bom, če ukažete, da se postim, postil se bom…Usta so mirna, oko molči… Vstani , popotnik, brez blagoslova!
NAROBE
Če bi bili od sveta, bi vas svet ljubil
(prim. Jn 15,18).
Prejšnji župnik je bil drugačen. Ta pa dela vse po svoje.
Pravi samotar. Nekaj je narobe z njim.
Ne samo z moškimi se druži. Nekaj je narobe z njim.
Oh kako se v ženski družbi razživi! Nekaj je narobe z njim.
V planinsko društvo se je vpisal. Neakj je narobe z njim.
Komaj je kdaj doma. Nekaj je narobe z njim.
Videli so ga v kinu. Nekaj je narobe z njim.
Pa kako športno se oblači. Nekaj je narobe z njim.
Vsako sredo se nekam odpelje. Nekaj je narobe z njim
Nikoli ne ponudi roke. Nekaj je narobe z njim.
Včasih malo zajeclja. Nekaj je narobe z njim.
Neke novotarije uvaja. Nekaj je narobe z njim.
S skavti bi samo okrog pohajal. Nekaj je narobe z njim.
Omislil si je kanarčka. Nekaj je narobe z njim.
Hoče, da bi pobelili podružnico. A je zmešan? Nekaj je narobe z njim
Nikoli ni v črni srajci. Nekaj je narobe z njim.
Smo ga povabili na zabavo, pa ni prišel. Nekaj je narobe z njim.
Prejšnji župnik je bil drugačen.
Najbolje, da gremo k škofu, prestavi naj ga.
Nekaj je narobe z njim.
Z nami tudi.
NCNG + Slavka Rot
Vsi, ki pričakujemo, da bodo mrtvi vstali, spremljamo svoje rajne z molitvami, z dejanji dobrote in pozornosti, da smo tako z njimi še naprej v osebnem stiku prijateljstva in pomoči. Darovali so: Matjaž z družino, Gregor z družino, Majda, družina Zagorc in Maja Martinc z družino. Vsi živi in mrtvi smo božji. Bog je vsem usmiljen. Zato njegovi dobroti priporočamo naše rajne.
Križev pot te nedelje – na Hribu pri Škofjji Loki
Danes je modno, da se v nedeljskem popoldnevu podamo na kakšno krajšo pot. Tokrat vabimo vas na romanje na Hrib pri Škofji Loki, kjer se bomo srečali tudi z drugimi verujočimi pri molitvi križevega pota. Molitev bo našega duha dvigala nad to zemeljsko snovnost, nad vse kar je časno in minljivo, z molitvijo bomo utrjevali svojo pot, ki pelje v večno življenje. Gremo z osebnimi avtomobili. Odhod izpred cerkve ob 13.3o. Postni čas je čas milosti – vabljeni!
Teden družine od 18.3. – 25.3. 2023
Kako lepo je živeti v družini, kjer se imajo vsi radi in si med seboj znajo tudi pomagati, ker čutijo, da je družina nekaj velikega, nekaj kar človek doživlja kot kraj ali prostor miru, sprejetosti, razumevanja…Žal danes mnogi tej skupnosti nasprotujejo, družino kot tako zavračajo in si tako rekoč izmišljajo vse mogoče oblike skupnega življenja. Kaj vse tako ravnanje prinaša človeštvu pa nam govorijo tudi primeri o katerih beremo ali vidimo na raznih medijih. Komisija za družine pri ŽPS vabi na družinski večer v petek 24.3. ob 18.3o. Odrasli si bomo ogledali izbrani film, otroci pa bodo v družbi animatorjev preživeli družabni večer.V soboto 25.3. na praznik Gospodovega oznanjenja ste lepo vabljeni k sveti maši, ob 18 uri, da se skupaj zahvalimo za dar materinstva in očetovstva. Vabljeni!
Tuj spovednik – v nedeljo 26.3. 2023
Uro bomo premaknili za eno uro naprej z 25 na 26.
Srečanje v zavodu – za ŽPS in sodelavce cerkve, v soboto 25.3. od 9 do 13 ure. Vabljeni sodelavci.
V sredo ob 18 uri maša za prvoobhajance! Pridi.
Godovi in sv. maše 20.3. – 26.3. 2023
pon. Kutbert ……..za + Jožef in starše Anžič, ob 18 uri
tor. Hugolin………za + Marija Tekavec, ob 7.3o zj.
sre. Lea…………… za + Marija Ahlin, 30 dan, ob 18 uri
čet. Rebeka……….za + Slavka Rot, 7 dan, ob 18 uri
v čast MB za zdravje , Gum. ob 19 uri
pet. Oscar………….za ++ Erjavec in Zupančič, ob 18 uri
sob. Oznan……….. za + Marija in Anton Drobnič, ob 9 uri
za + Marija Brglez, obl. ob 18 uri
ned. 5 p.in tiha ned…ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Anton Bratkovič
Radijski misijon – Ognjišče – od 26.3. – 1.4. 2023, škof Turmšek.
V sredo ob 18 uri bo maša za prvoobhajance. Lepo vabljeni prvoobhajanci in starši.
V petek vabljeni na družinski večer – mož in žena in vabljeni tudi posamezni člani družine in tudi otroci. Odrasli si bomo ogledali izbrani film, otroci pa bodo v družbi animatorjev preživeli večer. Skupaj se bomo poveelili ob čaju in sokovih.
V soboto vabljeni ob prazniku Gospodovega oznanjenja k zahvalni maši ob 18 uri. Skupaj se bomo zahvalili našim materam in očetom – otroci, mladi, posamezniki in pevci – za dar materinstva in očetovstva.
Iz sobote na nedeljo bomo urne kazalce pomaknili za eno uro naprej
Prihodnjo nedeljo bodo na razpolago oljčne vejice. Vaš dar pa bomo namenili župniji Ankaran, od koder bomo prijeli zelenje. Hvala za darove.