Oznanila župnije Škofljica, 16.4.2023

 

PODOBA USMILJENEGA JEZUSA

 

V naši kapli je na steni nameščena podobaUsmiljenega Jezusa. Darovala jo je neznana gospa pred leti. Na njeno prošnjo smo jo izobesili v kapeli. Na tej podobi je zapis: JEZUS VATE ZAUPAM.

Vzoredc te podobe je Favstina Kovalska videla v videnju, ki ga je imela dne 22.2. 1931 v celici samostana v Plocku. »Zvečer, ko sem bila v celici« – piše v Dnevniku- »sem zagledala Gospoda Jezusa v belem oblačilu. Ena roka je bila dvignjena v blagoslov, druga pa se je dotikala obleke na prsih. Iz odprtine v obleki na prsih sta izhajala dva velika pramena, eden rdeč, drugi bled. (…)Čez nekaj časa mi je Jezus rekel: »Naslikaj podobo po vzorcu, ki ga vidiš, z napisom spodaj: Jezus vate zaupam. Želim, da bi bila ta podoba slovesno blagoslovljena  na prvo nedeljo po veliki noči; ta nedelja naj bo praznik usmiljenja.

Vsebina podobe  se zelo tesno povezuje z liturgijo te nedelje. Cerkev bere na ta dan evangelij sv. Janeza o prikazanju  vstalega Kristusa zvečer prvega dne v tednu in o postavitvi zakramneta sprave. Podoba torej predstavlja vstalega Odrešenika, ki za ceno svojega trpljenja in smrti na križu prinaša ljudem mir z odpuščenjem grehov. Pramena krvi in vode, ki izvirata iz srca prebodenega s sulico, ter s križanjem odprte rane, to oboje spominja na dogodke velikega petka. Podoba USMILJENEGA Jezusa v sebi povezuje ta dva evangeljska dogodka, ki najpopolneje pričujeta o ljubezni Boga do človeka.

Za to podobo Kristusa sta značilna dva pramena žarkov. Ko je sestra Favstina  vpršala Jezusa o njunem pomenu, je Gospod Jezus pojasnil: »Bledi pramen pomeni vodo, ki opravičuje duše, rdeči pa pomeni kri, ki je življenje duš (….). Srečen kdor bo živel v njuni senci. Duše očiščujeta zakramenta krst in pokora, hrani pa jih najobilneje evharistija. Ta dva pramena torej pomenitia svete zakramente in vse milosti sv. Duha, čigar svetopisemski simbol je voda, ter novo zavezo med Bogom in človekom, sklenjeno v Kristusovi krvi.

Podoba usmiljenega Jezusa se pogosto imenuje podoba Božjega usmiljenja, kar je pravilno, saj se prav v Kristusovi velikonočni  (pashalni)  skrivnosti najbolj razodeva ljubezen Boga do človeka.

Podoba ne predstavlja le Božjega usmiljenja, ampak je tudi znamenje, ki naj nas opozarja na dolžnosti krščanskega zaupanja v Boga in na dejavno ljubezen do bližnjih. V napisu pod podobo so  – na Kristusovo željo zapisane  besede: »Jezus vate zaupam.« Poodba, tako je dejal  Gospod Jezus »mora opozarjati  na želje mojega usmiljenja, saj tudi najmočnejša vera brez del nič ne pomaga.

Na tako pojmovano češčenje podobe, ki temelji na krščanskem zaupanju in usmiljenju, je Gospod Jezus vezal posebne obljube: večno zveličanje, velik napredek na poti krščanske popolnosti, miloste srečne smrti in vse druge milosti, za katere ga bodo ljudje z zaupanjem prosili. Po tej milosti bom delil dušam veliko milosti, zato naj ima vsakdo dostop do nje.

Praznik ni samo dan posebnega poveličevanja Boga v skrivnosti usmiljenja, ampak je tudi čas milosti za vse ljudi. »Želim«, je dejal Gospod Jezus«, da bi bil praznik usmiljenja pribežališče in zavetje vsem, posebno ubogim grešnikom . Duše propadajo kljub mojemu bridkemu trpljenju. Dajem jim poslednjo možnost rešitve, to je praznik mojega usmiljenja. Če ne bodo slavile mojega usmiljenja, bodo pogubljene vekomaj. Nja se mi nihče ne boji približati, čeprav bi bili njegovi grehi rdeči kakor škrlat.

Da bi bili deležni teh velikih darov, moramo izpolniti pogoje pobožnosti do božjega usmiljenja – posvečujoča milost, zaupanje v Boga, dejavna ljubezen do bližnjega. Na ta dan naj duhovniki govorijo o božjem usmiljenju.

V  ZRCALU  EVHARISTIJE

                                       Delavec je vreden svoje hrane (Mt 10,10)

Koliko pa stane ena maša? A so drage? Neizračunljivo drage, kajti maše sploh ni mogoče plačati. Duhovnik mašuje tudi brez vsake nagrade. Od česa se pri nas potem preživlja? Družbena logika ga priznava kot davkoplačevalca, seveda pa ne kot javnega uslužbenca. Biti duhovnik, je na Slovenskem edini stan in poklic, povsem odvisen od miloščine, usmiljenosti in podobnih gest. Komur kane na pamet, da nima rednih dohodkov za dostojno preživetje, mu nemara nameni  kak dar za mašni dar. Ko pa razglaša, da je šel plačat mašo. Nazorno pokaže svoj odnos do svete daritve in do njega, ki jo opravi. Spremeni se v kupca in mešetarja.

Pa pogrebi, krsti, poroke, blagoslovi…? To pa menda le navrže zaslužek: Kaj od tega  pač ima svojo minimalno ceno; tako duhovnik sploh lahko  izpolni formular za davčni urad. Od kod pa avtomobil? Za enega vem, da od duhovnikove tete. Sicer me pa prav malo briga. Od kod pa kakemu Faranu jahta?.

Žaljiv pa požre v svojem poslanstvu duhovnik, to pa! Če ne ustreže vsaki muhavost, je za dolgo oplel. Ker upođšteva navodila škofovske konference, predvsem pa krščansko stališče, se zameri najmanj zaradi krsta in poroke in birme. Pod nos dobi podatek, da je v sosednji župniji drugače. Če je ali pa ni. Užaljeni farani ga tožarijo pri škofu, a ta na srečo pozna tudi drugo plat zvona. Če ne gre drugače… Oblati pa ga tudi drugače. Zelo in za zmeraj.

Pa on? Zgolj po človeški strani bi težko odpuščal. Če ne bi bil zasidran v Bogu, sploh duhovnik ne bi bil. A je. S tem mu je marsikaj vzeto, ima pa zato več: zmore tudi odpuščati, pa če še teže.

Edini človek pod soncem, ki nas odveže še tako težke pregrehe. Edini človek, ki nas nahrani z Bogom v koščku kruha.

 

Krasilke in krasilci

Čist in okrašen notranji in zunanji prostor cerkve že sam po sebi povzdigne človekovega duha, zato je prispevek krasilocev in čistilcev v župniji nenadomestljiv. Tako ta čut za lepo sveto in Božje vse tiste, ki se prpoznajo v tej obliki služenja Cerkvi, duhovno bogati in spodbuja k nenehni notranji in zunanji ustvarjalnosti. V letu 2022 so čistili božji hram – od 1.1. 2022 –  do 4.3. 2022

Golobič Darinka, Kočar Cirila, Gale Andreja, Veronika, Ana, Henigman Mimi,  Golobič Darinka, Kočar Stane, Kočar Cirila, Kočar Cirila, Kočar Stane, Jerebic Imre, Henigman Mimi, GaleAna, Veronika, Andreja, Golobič Darinka, Gale Andrej, Golobič Darinka, Kočar Stane, Kočar Cirila, Jerebic Imre, Golobič Darinka, Gale Andreja, Gale Veronika, Kočar Stane, Kočar Cirila. Pospravljali so jaslice – Jožica Šipraga, Karmen in Nika VidmIrena in Nika Boh, Silvo Marinčič, Kenig, Kastelic Terezija in Klemen.

V mesecu februarju so prevzeli delo: Miklič Janja, Debevec Darja, Hrovat Rozi, Hrovat Neža, Mateja Božič, Smole Marjan, Klun Ana, Klun Kristjan, Neža, Blaž, Marjeta Bedenčič, Marija Samec, Zlatko Horvat, Tancek Klavdija, Sara, Loredana Cannarela, Branko Horvat  prispeval za rože, Jože Okoren, Hrovat Rozka, Miklič Janja, Debevec Darja, Tancek Klavdija, Sara, Okoren Brigita, Samec marija, Kus Marija prispevala za rože. Vsem Bog plačaj!

Slomškova bralna značka

Vabljeni na letošnje zadnje srečanje Slomškove bralne značke bo v soboto 21. 4. ob 9 uri v pevski sobi. Lepo vabljeni mladi . S svojo prisotnostjo boste pokazali, da imate radi slovensko besedo in slovensko knjigo in se boste tudi tikrat kaj novega naučili.

 

Slovesnost prvega svetega obhajila 23.4. 2023 ob 10 uri

Cilj vseh prizadevanj pri pripravi na prvo sveto obhajilo je, otroke uvesti v obhajanje župnijske evharistične daritve, da bodo začutli pripadnost tisti župnijski skupnosti, ki se zbira ob Gospodovi mizi. Otroci naj bi ob odraslih  začutili, da so del te skupnosti, župnijska skupnost pa mora otroke z veseljem sprejeti medse. Obred ima pomen vraščanja otrok v vso skupnost, v skupnost občestva.  Spoved za prvoobhajance bo v četrtek ob 18 uri in tudi za njihove starše, domače in botre. V ponedeljek dobite tudi obhajilne obleke po verouku

Srečanje z nadškofom ob sv. birmi /24.4. 2023 ob 18 uri/

Srečanje z birmovalcem pred birmo je posebno srečanje in na redno srečanje so povabljeni vsi veroučenci skupaj z svojimi starši , domačimi , botri in prijatelji. To srečanje je polno pričakovanj. Končno se mladostnik  sreča  s predstavnikom mogočne ustanove Cerkve, za škofa pa je to srečanje dobro, da spozna, kako se birmanci  in vsa župnija pripravlja na prejem  zakramneta sv. birme. Vabljeni.

Godovi in mašni nameni  17.4. – 23.4. 2023

Pon. Simon……………za + Lado Kovačič, ob 19 uri

Tor.  Sabina………….za + Martin Golobič, ob 20 uri

Sr.     Leon……………za bolne brate in sestre v domu, ob 15.3o

                                 za + Marija Tomažič, obl. ob 19 uri

Čet.   Teo……………. za duše v vicah, ob 19 uri

Pet.    Anže…………. Za + Vinko, Ljubica Kraškovic, ob 19 uri

Sob.    Igo…………….za + Vida podlogar, obl. ob 19 uri

Ned.    3 Vel. ned….ob 8 uri za žive in mrtve farane

                                  Ob 10 uri za prvoobhajance