Oznanila župnije Škofljica, 6.10.2024
SPLETKE IN PREVARE
Mihael in Bardas sta se povezala proti Teoktistu. Vrgli so ga v ječo in v ječi umorili (okoli leta 855). Razbrzdana zaveznika sta sedaj pričela boj naravnost proti cesarici Teodori. Nista bila zadovoljna, da se je leta 856 odpovedala vladi, prisilila sta jo, da je s svojimi tremi hčerami vstopila v samostan (857).
Ti dogodki so globoko zadeli sv. brata. Ciril je bil vzgojen v Teoktistovem domu; pod njegovim in cesaričinem pokroviteljstvom je obiskoval carigrajsko visoko šolo. Verjetno je, da je bil Teoktist tudi Metodov pokrovitelj. Ni nemogoče, da je nasilna Teoktistova smrt sveta brata končno nagnila k begu v samoto.
Boj se je prenesel še na cerkven polje. Takrat je vladal pobožni patriarh Ignacij (847 – 858). Rarbrzdani mladi cesar Mihael mu je delal mnogo težav in bridkosti. V družbi razuzdanih pijancev je javno zasmehoval cerkvene obrede in patriarha. Patriarh je to prenašal, ni pa mogel mirno prenašati očitnega pohujšanja, ki ga je dajal cesarjev stric Bardas. Ta je namreč zavrgel svojo ženo in nečisto živel z vdovo po lastnem pokojnem sinu. Pohujšljivo življenje je bilo očitno znano. Na praznik sv. Treh kraljev pa je Bardas vendar očitno pristopil k sv. obhajilu, v družbi drugih članov cesarskega dvora. Patriarh mu je obhajilo odrekel. Bardas je besnel. Patriarha je obdolžil zarote proti cesarju Mihaelu in ga izgnal iz Carigrada.
Ignacija so hoteli prisiliti, da bi se odpovedal patriaršekemu prestolu, a zaman. Niti zvijače, niti grožnje, niti surovi udarci ga niso omajali. Bardas ni hotel čakati, da bi bil patriarh Ignacij zakonito sojen in odstavljen. Nastavil je novega patriarha Fotija, učenega moža svetnega stanu. V šestih dneh je Fotij prejel vse cerkvene redove, o božiču leta 858 je bil posvečen za škofa in postavljen za patriarha. Cerkveni zbor Ignacijvih škofov je Fotija obsodil. A Fotij je sklical svoj cerkveni zbor (859 in 861) in je s pomočjo državnega pritiska dosegel, da je bil Ignacij odstavljen. Ignacijeve pristaše so kruto preganjali.
Rimski papež Nikolaj I je na cerkvenem zboru v Rimu leta 863 razsodil, da je Ignacij še vedno pravi carigrajski patriarh; Fotij se mu mora pod kaznijo izobčenja umakniti. Toda Fotij se ni pokoril. Vladal je do leta 867, ko je bil umorjen cesar Mihael in je nastopil cesar Bazilij, ki je Fotija odstavil. Po smrti patriarha Ignacija je zopet vladal Fotij ( 877 – 886).
Kakor državni, tako je bil tudi cerkveni prevrat za sveta brata nad vse neprijeten. Patriarh Ignacij je bil prej menih; bil je znan po pobožnosti in pravičnosti. Razumljivo je bilo, da so bili grški menihi na strani odstavljenega patriarha. Gotovo je, da sta tudi sveta brata obsojala cesarjevo in Fotijevo krivičnost nasproti Ignaciju, ki je bil za patriarha izvoljen na željo cesarice Teodore še takrat (847), ko je bil Teoktist njen glavni svetovalec. A bila sta do skrajnosti miroljubna in sta se ogibala bojev. Upala sta, da se bo stvar polagoma poravnala.
Za Cirila je bila stvar še posebno neprijetna, ker je bil Fotijev učenec in zaradi svoje nadarjenosti Fotiju priljubljen. Fotij je gledal, da bi svoje učence kar najbolj navezal na se in je od njih zahteval celo pismeno obljubo vdanosti in zvestobe. A Ciril ni bil tako neznačajen ali slaboten, da bi iz posvetnih ozirov odobraval krivice.
Rimski knjižničar Anastazij na podlagi svojih poizvedovanj v Carigradu (869) poroča, da je Ciril še pod patriarhom Ignaacijem odločno nastopil proti Fotiju. Fotij je širil zmoto, da ima človek dve duši, človeško (umsko) in živalsko. Ciril ga je odločno posvaril: »Zakaj si s širjenjem te zmote umoril toliko duš.« Fotij je odgovoril, da je hotel s svojim naukom samo patriarha Ignacija spraviti v zadrego. Ciril ga je še bolj odločno zavrnil: »O slepilna in razdirajoča modrost tega sveta. Velike in odprte oči tvoje modrosti ne vidijo prave poti. Iz tega se vidi, kako samostojen in odločen je bil Ciri, za pravico. /se nadaljuje/.
Važen je konec tedna
Vaša izjemna priložnost
Neil Postman v svoji knjigi Zabavati se na smrt kritizira voditelja poročil, ki nas vabi »Pridružite se mi jutri zvečer!« potem, ko nam je pol ure govoril o umorih in nasilju,. Postman se sprašuje: »Zakaj le?« Za še več slabih novic? Zakaj naj bi ljudje prišli v cerkev ali prišli nazaj v Cerkev, če jim njihova izkušnja teden za tednom nič ne koristi ali jih celo žali. Kdo bi jim zameril, da si najdejo druge stvari za početi?
Vseameriška kampanja vabi katoličane, ki ne živijo svoje vere naj pridejo domov. A kaj vendar je tisto, k čemur naj bi se vrnili domov. Če je to le še več nepomembnih izkušenj, ki so jih že na začetku odgnale proč, lahko naredimo s tem več škode kot koristi.
Nedeljska izkušnja je izjemna priložnost, da se ljudje iz nekega kraja povežejo s Cerkvijo. In skoraj vsi, ki dejansko pridejo v kontakt z župnijo, to storijo ravno ob koncu tedna. V tem kratkem času se nato odločijo za ali proti.
Pa vendar smo v naši župniji tukaj v »Timoniumu posvetili zelo malo časa ali pozornosti prav koncu tedna. Tudi potem, ko smo naše poslanstvo že razumeli in zelo napredovali z uveljavljenjem disciplinirane strategije, da ga izpolnimo, še vedno nismo dojeli tega. Še kar naprej smo konec tedna obravnavali kot nekaj naknadnega, glasba je bila takšna, kakršno so hoteli imeti glasbeniki , mašniki so določali sporočila ob koncu tedna in, kar je najbolj zgovorno, večina našega osebja si je konec tedna vzela prosto. Od ponedeljka do petka smo bili preveč zaposleni, da bi skrbeli za nedeljo.
Še huje od tega, da smo konec tedna sami prezrli, je to, da smo ga oddajali drugim. Vedno smo jih z naklonjenostjo sprejeli in z veseljem ustregli njihovim prošnjam, da naš ambon uporabijo za zbiranje – novih članov, koncerti, predavanj….plakati,. Vse to je je preusmerjalo našo pozornost in energijo stran od tega, na kar bi se morali osredotočiti. Preprosto smo se odločili, da bomo nehali delati stvari, ki smo jih delali, in se na mesto tega osredotočili na konec tedna.
Tvoje obličje iščem Gospod
V soboto in nedeljo je v naši župniji praznik, saj bomo imeli priložnost srečati se z Jezusom v sv. Rešnjem telesu. Izpostavljeno bo sv. Rešnje telo v čaščenje nam v blagoslov, prijateljstvo, tistega, ki vedno misli na nas in je prijatelj v dobrem in slabem¸, On je naše vse. Kristus je naše vse, če hočeš ozdraviti rano, je on zdravnik; če te žge vročica, je on izvir, če te stiska krivica, je on pravičnost, če potrebuješ pomoč, je on moč; če se bojiš smrti, je on življenje, če hrepeniš po nebesih je on pot; če bežiš pred temo, je on luč, če iščeš hrano je on živež. Ne znam ti reči drugega. Lepo vabljeni k češčenju sv. Rešnjega Telesa. Če moremo pridemo takrat, ko smo na vrsti, ali pa takrat ko moremo. Spored čaščenja:
Od 8.oo – 9.oo Gumnišče, Zalog, Drenik, Blato, Glinek
Od 9.oo do 10.oo je sv. maša
10.oo – 11.oo Klanec, Primičeva, Ob potoku, Kočevska
11.oo – 11.3o prvi, drugi, tretji in četrti razred
11.3o – 12.oo – peti, šesti, sedmi, osmi, deveti razred
12.oo – 14. se prekine
14.oo – 15.oo celotni del župnije od kapelice proti Ljubljani
15.oo – 16.oo – soseska Lanišče (celotna)
16.oo _ 17.oo skupine v župniji; ŽPS, ključarji, pevci, Karitas, skavti, zakonska skupina, pritrkovalci…
Godovi in mašni nameni 7.10. – 13.10. 2024
pon. RMB………….za+ Jože Anžič, ob 18 uri
tor. Pelagij……….za + Ivan Sobočan, ob 7.3o zj.
sre. Sara…………..za + Kata Martinović, obl. ob 18 uri
čet. Danilo……….v čast sv. Duhu za uspešno študijsko leto, ob18 uri
za ++ iz dr. Henigman in Kosić, ob 19 uri na Gum.
pet. Filip…………..za + Roman Cerovšek, obl., ob 18 uri
sob. Maks…………ob 9 uri za ++ priporočene v molitev
ob 17 uri za + Srečko, Jelka, Lojze Lavrič,
ned. žeg. ned…….ob 9 uri za farane in v zahvalo za vse dobritnike
Prosim za pomoč v soboto in nedeljo – pritrkovalce, pevce, ministrante, gospodinje, bralce…
V mesecu oktobru čistijo cerkev – cesta ob Barju in Pod Strahom. Hvala za lepo sodelovanje v mesecu septembru. Dobro voljo so pokazali sodelavci izza žage. Bog vam povrni vašo pripravljenost.
Vabljeni k molitvi rožnega venca , /oktober/ pred sv. mašo!!
