Oznanila župnije Škofljica, 20.10.2024

 

STE  SREČNI?

 

Za žegnanje je bil med nami stiški opat Maksimiljan File. Po evageliju nas je nagovoril z besedami:

Kako se danes počutite? Ste  srečni? Ali se vam zdi, d aje vaše življenje dobro? Ne glejte me, kot  da nimam pravice, da vam zastavim to vprašanje. Pravzaprav je to vpršanje  v pravem pomenu besede eno najpomembnejših vprašanj. Na koncu ni najbolj pomembno, koliko denarja imamo, koliko ljudi nas ima rado, koliko dela smo opravili; ampak je pomebno kako smo srečni. Čeprav se na prvi pogled ne zdi tako, je to vprašanje globoko religiozno. Kajti, kot vedo vsi verni ljudje, je naša zmožnost biti sreče, naša  zmožnost živeti globoko življenje neposredno povezan z našim odnosom do Boga. Če iščemo življenje in srečo, ju ne moremo najti brez tistega, ki je vir vsega življenja in sreče. Na to končno vpršanje ne moremo odgovoriti brez Boga.

Kako se torej povežemo z Bogom? Kako lahko najdemo to veselje? To je hkrati lažje in težje, kot si predstavljamo. Po eni strani je povezovanje z Bogom preprosto, po drugi strani pa zahtevno in izmuzljivo.

Rabin Abraham Heschel, eden največjih judovskih mislecev prejšnjega stoletja, je dejal, da za poezavo z Bogom potrebujemo le tri stvari. Prvič: Bog nas želi ljubiti. Drugič: človeška duša je sposobna sprejeti  to ljubezen in tretjič: trenutek, v katerem se ti dve  resničnosti lahko srečata. Poleg tega rabin Heschel vztraja, da v našem življenju ni trenutka, ko bi katera koli od teh stvari manjkala. Bog nas vedno ljubi, mi smo vedno spodsobni sprejeti to ljubezen in vedno obstaja trenutek, v katerem se lahko z Bogom povežemo. Zato je v tem smislu najti veselje in se povezati z Bogom zelo preprosto. Je preprosto, takoj dostopno, kot vdih in izdih, tako prisotno kot za nas naša zavest.

A hkrati je povezovanje z Bogom zahtevno in izmzljivo. O tem nam govori današnji evangelij. V tem evangeliju se namreč Jezus in človek , ki je pritekel k njemu , skušata povezati. Včasih temu človeku rečemo, bogati mladenič, lahko bi mu rekli tudi neodgovorni mladenič. Vse tri stvari, ki so potrebne za srečno življenje, so prisotne. Jezus je pripravljen. Vzljubi človeka in mu ponudi veselje in mu da celo možnost, da bi postal njegov učenec. Človek je odprt¸je pripravljen na to. Vse življenje se je držal zapovedi. Poišče Jezusa in ga prosi za vodstvo in za nasvet. V trenutku, ko se Jezus in človek srečata, se ponudi veselje, ki je globoko zaželjeno. In vendar se ne zgodi nič. Moški žalosten odide. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da sta prvič: življenje in veselje tako svobodno ponujena  in drugič tako globoka zaželena, pa se ne zgodi nič? Odgovor je preprost: na poti je bilo še nekaj drugega. Evangelij pravi, da je mož odšel, ker je imel veliko premoženja. Ne vemo, kaj je bilo to premoženje, kar koli je že bilo, človek ga je postavil pred to, kar mu je ponujal Jezus. Ne glede na to, kaj je to bilo, ga je odvrnilo, prvič od življenja in veselja, ki ju je ponujal Jezus in drugič, od sreče, ki si ju je tako močno želel. To je tragedija današnjega evangelija. To je trgedija, ki se lahko zgodi meni in vam.

Poglej današnji dan. Ali je lahko lepši? Jesenske barve, svežina zraka, prijetne temperature. Lepota nas obdaja. Vendar smo lahko tako vpeti v svoje delo,odgovornosti, težave, bolečine, da spregledamo lepoto, ki nas obdaja. Ko zamudimo to lepoto, zamudimo veselje , ki nam ga lahko daje; in Boga, ki nam jo ponuja.

Večkrat se peljem skozi vaše vasi. In ko vas takole opazujem, opažam, da ste zelo bogati. Večina ste zdravi. Imate ogromno talentov. Bog vam je dal 7 dni na teden, 24 ur na dan…

                                                                Se nadaljuje prihodnjič

VAŽEN JE KONEC TEDNA

Vaša izjemna priložnost

Ena od pomebnejših strateških odločitev , ki smo jo sprejeli, je bila napove vojne stvarem, ki odvraačajo pozornost, in usmerjanje našega osebja in sredstev v konec tedna – z vidika izgubljenih ljudi. Preprosto smo se odločili , da bomo nehali delati stvari, ki smo jih delali, in se namesto tega osredotočili na konec tedna. S prirejenim geslom Jamesa Carvilla in njegove zanmenite ocene volitev leta 1992 z besedami »Važno je gospodarstvo, tepec!« smo se oprli  na aksiom pastorja Eda Younga: »Važen je konec tedna, tepec.«

Sveti Janez Pavel II je zelo preprosto učil, da evharistija gradi Cerkev. Cerkev se gradi in oblikuje   in raste skozi evharistijo in zreli katoličani vedo, kaj dajejo oni sami in kaj se daje njim v evharistiji. Upravičeno imajo evharistijo za n«najvažnejši dar«. Z njo se hranijo in rastejo učenci.

Evharistija je  »vsebina in javišja stvar naše vere, »pravi papež Benedikt XVI.

Vera Cerkve je v bistvu evharistična vera, ki se na poseben način hrani z evharistične mize. Zato je oltarni zakrament vedno v središču življenja Cerkve. »Zaradi  evharistije  se Cerkev vedno znova poraja!« Kolikor bolj je vera živa v evharistijo navzoča v Božjem ljudstvu, toliko globlja je njegova deležnost  pri življenju Cerkve po prepričljivem sprejemanju poslanstva, ki ga je Kristus zaupal svojim apostolom.

A bodimo pošteni. Veliko ljudi, ki te dni prihaja v cerkev, ne razume evharistije in jih ta preprosto ne pritegne. In vsi katol,ičani  po kulturi v našem kraju , k se niti ne prikažejo, so preprosto popolnoma opustili evharistijo. Izključili so Cerkev in ne glede na to kako lepo in zvesto obhajamo evharistijo – in moramo jo lepo in zvesto obhajati – jih to ne bo pripeljalo nazaj. Žalostna ironija, ki smo jo odkrili  pri pogovoru z nekdanjimi katoličani, ki so presedlali  k eni od evangelijskih cerkva, je bila ena v njihovi  skoraj enoglasni razlagi: »Preprosto sem se počutil, da nisem dobil hrane. Saj ni bilo tako zapleteno. Samo odločno smo pogledali stvari, ki smo jih počeli in se odločili, da se povsem osredotočimo, na tistih nekaj stvari, da bi jih lahko naredili bolje.

MISIJONSKA NEDELJA  – OZNNILO

Danes popoldne je osrednje slovesnko praznovanje Misijonske nedelje v Brusnicah na Dolenjskem. Ob 15.oo bo molitvena ura, ob 16.oo pa slovesna sv. maša, ki jo bo daroval novomeški škof Andrej Saje. Po maši bo še veselo druženje z misijonarji. Posebej vabljeni člani Misijonske molitvene zveze in vsi, ki čutite z misijoni

SPOVED ZA VSE SVETE

Res! Marsikaj je v človekovem življenju zelo važnega, resnega. Vsakdo ima veliko načertov za srečno zemeljsko življenje: za obleko, hrano denar, živeš, stroje… Vse to je tudi potrebno. Toda najvažnejša je resnica, da ima človek poleg telesa tudi neumrljivo dušo. Jezus je rekel: »Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi.«. Vprašamo se: »Ali je Jezus zame zastonj trpel. Vabljeni k spovedi 25.10. 2024 ob 19 uri. Spovedovali bodo župnik Šink Andrej, dekan Izidor Grošelj in pater Branko Petauer.

 

Spomin na rajne

Vsak dan se poslavljamo od naših bratov in sester. Mnogim smo obljubili, da se jih bomo spominjali in molili za njih. Smo morda pozabili nanje – molitev, maša, dobra dela. Rajni nas potrebujejo in mi smo z njimi povezani. Pisma bodo v avli na pultu.

Godovi in mašni nameni 21. 10.  – 27.10. 2024

pon. Uršula… včast sv. Uršuli za sosesko, ob 18 uri, Lan.

tor.   Janez P II..za + Janez Tominc, obl. ob 7.3o zj.

sre. Janez …….za + Marjan Žveglič, ob 18 uri

čet.  Anton…..za + Ivan Sobočan, ob 18 uri

pet.  Darja……Jože ml. in ++ Gradišar, ob 19 uri

sob.   Lucijan…za + Branko Tomažič, obl. ob 18 uri

ned.   ob 8 uri za žive in mrtve farane

           ob 10 uri v Lanišču v zahvalo in za sosesko

V četrtek 31.10 se bomo po večerni maši odpravili z molitvijo in pesmijo na naše pokopaliče in bomo skupaj molili  za naše drage. Šli bomo z prižganimi svečkami v rokah, in jih bomo nato položili na grobove svojcev.

Maša na dan Vseh svetih bo ob 9 uri dopolne in ob 14 uri  in po maši bomo odšli na pokopališče in molili za vse rajne.

Iz sobote na nedeljo bomo urne kazalce pomaknili z eno uro nazaj