Oznanila župnije Škofljica, 17.11.2024

 

CIRIL   IN  METOD  PRI  KOZARIH

Okoli leta 860 so h grškemu cesarju prišli kozarski poslanci s pismom kozarskega vladarja, ki je pisal: »Od nekdaj verujemo v enega Boga in ga častimo, pa se držimo poganskih navad. Judje nas nagovarjajo, naj sprejmemo njihovo vero, Saraceni z druge strani ponujajo mir in darove, ako sprejmemo njihovo. Zato pošiljamo k vam kot stari zavezniki in prijatelji, da nas poučite v vaši veri in pošljete k nam moža, ki bi mogel zavrniti Jude in Saracene; potem bomo sprejeli vašo vero.« Cesar je poklical Cirila in mu sporočil željo Kozarov, rekoč: »pojdi, filozof, in jih pouči o sv. Trojici z njeno pomočjo.« On je odgovoril: »Ako ukažeš , cesar, grem rad peš in bos, kakor je Gospod naročil učencem.«Cesar mu je odgovoril: »ako bi šel v svojem imenu, bi mogel iti tako; a ko pojdeš kot cesarjev poslanec, pojdi častno in s cesarjevo pomočjo.« Poslanstvo ni bilo samo versko, marveč tudi državno. Cirila je spremljal brat metod in častno cesarsko spremstvo z vsem, kar je bilo potrebno  za tako daljno pot. V staroslovenskem Metodovem življenju čitamo, da je Metod z veliko gorečnostjo sprejel povabilo  k temu poslanstvu z besedami: »Pripravljen sem za krščansko vero umreti.« Spremljal je svojega mlajšega brata, kot ponižen služabnik. S tem se hoče najbrž povedati, da je bil sv. Metod diakon, da je bratu stregel pri službi božji in da mu je pomagal urejevati  posvetne stvari, katerih Ciril ni bil tako vajen. Tako sta se brata vzajemno podpirala, Metod še ni posegal v verske pogovore z nasprotniki, marveč se je še učil pri svojem bratu. »Metod je nasprotnike zmagoval z molitvijo, Ciril pa z modro besedo.« Tako pripoveduje Metodova legenda.

Kozari, finsko –tatarskega rodu, so prebivali ob vzhodni strani severnega obrežja Črnega morja, v sedanji južni Rusiji tja do Kavkaza. V grških letopisih se od 7. do 10. stoletja večkrat omenjajo kot bizantinski zavezniki.

 Sveta brata sta se med potjo ustavilav Hersonu ob severnem bregu Črnega  morja. Tam se je Ciril v kratkem naučil  hebrejskega in samaritanskega jezika, da se je tembolje pripravil  za verske razgovore z judovskimi agitatorji  med Kozari. Našel je evangelij in psalterij pisan v »roskem« jeziku /najbrž v gotskem jeziku/ in se je v kratkem toliko naučil tega jezika, da je mogel čitati. Kakor ob drugih priložnostih, tako je tudi tukaj pokazal nenavadno nadarjenost za jezike.

Posebno važen dogodek je odkritje trupla rimskega papeža sv. Klemena, ki je okoli leta 101pri Hersonu umrl m,učeniške smrti. To posebno natančno opisuje rimska legenda o prenosu sv. Klemena z važnimi podatki iz Cirilovega življenja; ti podatki se v glavnem skladajo  s staroslovenskim življenjepisom.

Sveti Ciril je kot učenjak vedel, da je nekje pri Hersonu grob sv. Klementa. V Hersonu je poizvedoval med prebivalci, a ni zvedel nič gotovega, ker so bili prebivalci poznejši priseljenci. Grob sv. Klemena je bil zasutpod razvalinami in pozabljen. Ciril je v molitvi  prosil božje pomoči in razsvetljenja. Obenem je v knjigaj preiskal vse podatke o stari cerkvi v kateri so bile shranjene Klementove svetinje; iz starih spisov je izsledil lego stare cerkve, našel je opis rakveKlementovih svetinj. Potem je spodbudil škofa (metropolita), duhovnike in meščane.  Odpeljali so se na otok zunaj mesta. Dolgo so iskali in molili. Po iskanju so našli rakev in svete ostanke. Med slavospevi so jih prenesli v mesto. Množice vernega ljudstva so prihitele naprot. Ker se je že mračilo so svetinje najprej prenesli v cerkev sv. Sozonta zunaj mesta. Nasldnji dan so jih v slovesni procesiji prenesli v stolno cerkev. Razume se, da je del svetinj ostal v Hersonu, drugi del pa je Ciril vzel seboj v Carigrad in pozneje v Rim.

Nato sta oba odšla h Kozarom. Na tej poti pa so jih naprej napadli Kozarski vojvoda in nato še divji Ogri. Ciril se je veliko pogovarjal z Bogom. /SE NADALJUJE/

VAŽEN  JE  KONEC  TEDNA

 

Glasba je voda

 

Če govoriva izključno  iz svoje izkušnje, so veliko težavo v zvezi s cerkveno glasbo predstavljali glasbeniki sami. Več kot le peščica profesijonalcev je bila posameznikov  z dragim vzdrževanjem. Nekateri od njih so imeli visoko ceno, z nemajhno težavo so ostajali znotraj svojega proračuna in se niso ujeli z drugimi. Včasih so izkazali svoj cinični odnos z: »Jaz bom počel kakrkoli bom hotel, in ti mi boš plačal.« Prostovoljni glasbeniki pa so pogosto imeli še večji občutek upravičenosti in so bili lahko še bolj zahtevni. V obeh primerih pa so bili pri glasbenem  programu pomebni samo glasbeniki. Z lahkoto se spominjava nelagodja, ki ga je bilo čutiti  neki konec tedna za 4. julija, ko je novi glasbeni vodja med obhajilom neumorno preigraval »francosko atonalno« meditacijo (ne skrbite, če ne veste kaj je to, tudi midva nisva; z eno besedo – bilo je neusmiljeno). Medtem so tisti župljani, ki so sploh še ostali nestrpno pogledovali na ure in čkali kdaj bodo lahko šli na bazen ali počitniški izlet. Bil je popolni kulturni odklop.

Z dežja pod kap

Toda to nikakor ni bila vse le njihova krivda. Tudi midva sva bila kriva, saj tako glede glasbe kot tudi mnogo drugih stvari niti nisva vedela, kaj sploh počneva. Samo tavala sva skozi puščavo slabih odločitev, metem, ko sva skušala najti poti naprej. Zaradi lastnega pomanjkanja zanimanja sva glasbeni program naredila dejansko še za težavnejšega in napornejšega kot je bil prej. Veliko katoliških župnij v našem delu države ima dva sloga slavilne  glasbe, »mašo s kitaro« in mašo z orglami. Zdi se, da je v zadnjem času veliko glavnih protestanskih cerkva prav tako začelo nuditi več možnosti. Napisi  zunaj bolj tradicionalnih cerkva zdaj običajno oznanjajo  dodatno »moderno« mašo poleg že »tradicionalne« in tako nameravajo pritegniti nove člane, ne da bi odbijali redne. Vso srečo njim, ker različni glasbeni programi začnejo stvari zapletati. Verjemite nama, ker veva. Poskusila sva z idejo o »možnostih« in jih celo razširila, kar se je brez dvoma izkazalo za najslabšo idejo, kar sva jih kdaj imela.

 

Birmanci se pripravljajo – delovna skupina

Zakaj sem se odločil za delovno skupino?

Da bi pomagal pri delu, ki mora biti storjeno v cerkvi in Ker rad pomagam ostalim. Delo mi pomeni stvar v katero moram vložiti trud in da se izpolni in rad vlagam trudi v Cerkev.                             /Zal Pergar/

Za delovno skupino sem se odločil, ker rad pomagam, ker so tudi tu moji prijatelji, ker poteka o verouku. Delo mi pomeni ključno stvar v življenju in zato rad delam.

                                 (Juš Ilijaš)

Za delovno skupino sem se odločil, ker se potem na zunaj vidi, kar si naredil. Dobro je da pomagam in naredim tudi za cerkev kaj, ker nikoli nisem, kaj zelo pomagal v naši župniji. /Klemen/

Zato, ker rad pomagam drugim in se naučim nove stvari in se trudi pri čistoči cerkve, da bodo vsi, ki bodo prišli, bo bilo vse pospravljeno.        /Jure Natlačen/

Zato ker hočem pomagati Bogu in Cerkvi. Mogoče bo Bog bolj zadovoljen z mano, ker bom bolj pomagal.

Delo mi pomeni pomoč.     (Matic Zalar )

Sveta Cecilija

Na današnji praznik gre zahvala predvsem tistim, ki se trudite za lepo petje v cerkvi, otroškemu zboru, dekliškemu zboru in mešanemu zboru. Bog naj vam vaš trudi bogato poplača. Veselite zbrane v cerkvi, oznanjate božjo ljubezen in gradite občestvo vernikov. Slavite Boga in se mu zahvaljujmo.

Godovi in mašni nameni 18.11. – 24.11. 2024

pon. Roman….za + Vida in Stane Zaletelj, ob 18 uri

tor.   Neža……..za + Peter Kvaternik, duhovnik , obl. ob 7.3o zj.

sre. Edmund…za + Heli Gruden, obl. ob 18 uri

čet.   DDM……..za++ Repar, iz Lanišča, ob 18 uri

                           za + Jože Gale, ob 19 uri na Gum.

pet.   Cecilija…..za + Cecilija Pincolič, ob 18 uri

sob.   Klemen…..za + Ivanka Grlica ob 18 uri

ned.   K Kralj…….ob 8 uri za žive in mrtve farane

                             ob 10 uri za žive in ++ pevce

V torek ob 18. uri bo sestanek za starše birmancev v pevski sobi.

 

Vincencijeva skupnost prinaša koledarje!