Oznanila župnije Škofljica, 5.1.2025

SIMBOL  JUBILEJA

 

Logotip sestavljajo štiri stilizirane figure, ki predstavljajo človeštvo s štirih koncev sveta. Druga drugo podpirajo, kar kaže na solidarnost in bratstvo, ki mora združiti narode, zadnja figura pa objema križ. Slednje ni le znamenje vere, ampak tudi upanja, ki ga ne smemo nikoli opustiti, saj ga potrebujemo vedno, še posebej pa v trenutkih največjih stisk.

Koristno je opazovati valove, ki so pod njimi in se gibljejo, kar kaže, da življenjsko romanje ne teče vedno v mirnih vodah. Pogosto osebne preizkušnje in svetovni dogodki  klic k upanju narekujejo z večjo intenzivnostjo. Zato je treba podčrtati spodnji del križa, ki je podaljšan in se spreminja v sidro, kjer gospoduje valovom. Kot vemo, se sidro pogosto uporablja kot prispodoba upanja. Sidro upanja je namreč v pomorskem žargonu ime za rezervno  sidro, ki ga plovila uporabljajo za nujne situacije, da bi stabilizirali ladjo  med nevihto.

Ne spreglejmo dejstva, da podoba kaže, kako romanje ni stvar posameznika, ampak skupnosti, ki ima rastočo dinamiko in vse bolj teži h križu. Križ nikakor ni statičen, ampak je tudi ta dinamičen, saj se sklanja k človeštvu, kot da mu gre naproti in ga ne pušča samega, temveč mu ponuja gotovost prisotnosti in varnost upanja. Na koncu je v zeleni barvi jasno viden moto jubileja 2025, Romarji upanja.

 

Misli iz pisma gospoda nadškofa Stanislava

 

Naj bo jubilej za vse priložnost za poživitev upanja. Božja beseda nam pomaga, da zato najdemo razloge. Odprimo se besedi sv. Pisma in milosti zakramentov, da bomo okrepili in utrdili svojo povezanost z Jezusom Kristusom in njegovo Cerkvijo.

Vendar naše romanje upanja ne sme postati  ali ostati zgolj nakakšna  notranja, v zasebnost življenja umaknjena , morda celo skrita pobožnost. Jezus svoje učence pošilja na delo…

Že dolgo časa vedno znova večkrat slišimo in doživljamo, naj vera ostaja shranjena znotraj naših cerkva ali pa znotraj zidov našega doma. Svojo vero  umikamo v skrite kotičke življenja. A takšna vera ne more biti oznanilo  vsemu stvarstvu. Svojo vero živimo z veseljem in jo spričujmo tudi drugim.

Spodbujam vas, dragi bratje in sestre, da se v svetem letu podate k ljudem, s katerimi ne govoritie. To romanje naj ponovno združi – brata, soseda prijatelja… težki koraki, ki vodijo na to pot upanja. A brez tega bo sveto leto ostalo brez sadov…

Papež Frančišek nas vabiv svojem pismu, da bi pridobili popolne odpustke. Možnosti je veliko. Popolni odpustek namreč pomeni poseben Božji dar usmiljenja in ga prejmemo, ko smo posebej  v edinosti  z Jezusom v zakramentu spovedi in evharistije, v edinosti s Cerkvijo, s papežem ter s svojimi brati in sestrami. (O odpustkih nekaj več v prihodnjih številkah Naš glas).

Brez oklevanja pojdimo pogledat Gospoda, ki se je rodil za nas, z lahkim in budnim srcem, pripravljenim na srečanje, da bomo potem sposobni prevesti upanje v dogodke svojega vsakdanjega življenja. To je naša naloga: da prevedemo upanje v dogodke svojega vsakdanjega življenja. Krščansko upanje namreč ni srečni konec, ki bi ga brezdelno čakali, ni srečen filmski konec; nasprotno, je Gospodova obljuba, ki jo je treba sprejeti tukaj in zdaj, na tem svetu, ki trpi in ječi. Zato pa od nas zahteva, da ne odlašamo, da se ne obremenjujemo z navadami, da ne zastajamo v povprečnostih in lenobi. Od nas zahteva, kot bi rekel sv. Avguštin, da se zgražamo nad stvarmi, ki ne delujejo, in imamo pogum, da jih spremenimo; od nas zahteva, da postanemo romarji, ki iščejo resnico, nikoli utrujeni sanjavci, ljudje, ki se pustijo vznemiriti Božjim sanjam, sanjam o novem svetu, kjer vladata mir in pravičnost.

NCNG – Petetr Tomažič

Človeštvo in svet se vsak trenutek in po vsakem človeku vračata k Bogu. Naše zemeljsko življenje ima  večno vrednost. Ni samo nekak delaven dan, v katerem se nič ne zgodi ali praznik neizpolnjenih sanj. Naše življenje tukaj je naporna borba za zmago dobrega nad zlim, je kovačnica, v kateri kujemo svojo večnost. Ob smrti našega brata Petra so darovali za svete maše in za potrebe cerkve in za Karitas: žena Marija, sin Peter z družino, hči Helena z družino, Ema Boh z družino, Joža Boh z družino, Boža Skubic, družina Gale, Mavec Julka, Mitja in Špela Kastelic z družino, Alojzij Goršič z družino, Slavka Novak iz Vira, družina Šušteršič iz Kresniških poljan, družina Brezinščak iz Lisičja, družina Vratanar, Janez Goršič z družino, družina Kovačič iz Ravenske poti, družina Kokolj iz Vina, družina Cimerman, družina Dolšina iz Lanišča, sodelavci Slovenske Karitas, Potokar Anica – Lanišče 4,Tomaž Potokar z družino, Majda z družino, Petrovi z Bičja, Tone Kraškovic z družino, Marija Repar, Kočarjevi, Jožica in Tone Škufca, družina Bratina, družina Marinčič, pevci zbora sv. Cirila in Metoda, Mile Hafner z družino, Duša Jože z družino, Pavel Repar z družino, France in Ana Menard, družina Jakše, družina Švigelj, Gruden Jože, Janez Skubic z družino, Vid Marinček z družino, Slavka Blatnik, družina Skubic  – Šmarska, družina Bučar – Lisičje, diakon Imre Jerebic z družino, Čeh Peter – Babna gorica, Fani Medved – Babna gorica, Brodnik Vinko z družino, Kadunčevi iz Bičja, Marinček – Smrjene, Jože in Marija Škrjanc, družina Mušič, Malnarjevi, Darinka z družino iz Cikave in Pelikan – Karitas. Če imamo le malo posluha vere, lahko slišimo, da ga Kristus vabi k sebi: »prav dobri  in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil, pojdi v veselje svojega Gospoda«. Prosimo rajnega naj tudi nam pomaga to življenje tako oblikovati, da bomo vredni v večnem biti počaščeni in poveličani od nebeškega Očeta.

Hvala vsem darovalcem za maše in za potrebe cerkve.

 

JASLICE

Letošnje jaslice so preproste, zelena pokrajina, smreka in les ponazarjajo našo lepo deželo. Pred skromno hišico/stajo pa je množica ovc, ki predstavlja izgubljeno občestvo, za katerega si želimo, da se vrne »domov«. Kar daleč so tudi pastirji, ki pojejo in vabijo, da bi izgubljeni sledili božjemu klicu. Pridite! Za vas smo se potrudile družine Modic, Jakše, Cimerman, Brodnik in Janežič. Za cvetlične aranžmaje in dekoracijo pa so poskrbele roke ge. Sonje Škufca.

Sveti Trije kralji

V nedeljo zvečer obhajamo še zadnji sveti večer. Zopet smo povabljeni, da blagoslovimo svoj dom z molitvijo, z kadilom in blagoslovljeno vodo. Tudi na jaslice bomo postavili še zadnje figurice svetih Treh kraljev – Gašper, Miha , Boltežar. Tudi jaslice v cerkvi bodo šele danes dobile svojo pravo podobo. Pred hlevček  bomo namreč položili svete tri kralje, ki jih doslej ni bilo. Sveti trije kralji so tako postali priče in prvi dokaz, da se bo vest o rojenem odrešeniku nezadržno širila po vsem svetu. Sveti trije kralji so zgled človeka , ki roma po poti vere.

Sv. maša bo dopoldne ob 9 uri in zvečer ob 18 uri. Pri drugi maši bodo sodelovali tudi letošnji koledniki. Vabljeni.

Zahvala župnika

Osebno se najprej zahvaljujem za darove današnje nabirke, ki je ob novem letu namenjena dušnemu pastirju. Obenem se vam zahvaljujem tudi za vse materialne in denarne dobrine skozi vse leto. Bog vam povrni tudi vaše molitve in prošnje k Bogu za božji blagoslov meni in vsej naši župniji. Bog plačaj!

Duhovna oskrba v bolnici – Anže Cunk – 040/612 109

 

Priprava na krščanski zakon – Cerkev vama želi pomagati, da bo vajin zakon srečen, trden in bogat. Tečaj od 13. – 17. januarja in 17. do 21. fabrurja. Ogasite se tudi v župnišču in boste dobili več informacij.

 

Še vedno imamo v kiosku na razpolago nekaj krščanskih koledarjev po 4€.

 

Godovi in mašni nameni 6.1. – 12. 1. 2025

pon. Gašper……..za + Alojzij Kraškovic, ob 9 uri

                              za + Peter Tomažič, 7 dan, ob 18 uri

tor.Rajko…………..za + Vida Korošak, ob 7.3o zj.

sre. Severin……….za + Ivanka Grlica – doma ne bo sv. maše

čet.  Pij IX………….za + Lija Ljubec, doma ne bo svete maše

pet.  Gregor………za ++ starše Markič, ob 18 uri

sob.  Pavlin……….za verne duše v vicah, ob 18 uri

ned.  Jez. krst……ob 8 uri za žive in mrtve farane

                               ob 10 uri za ++ starše Gajšek

Birmance prosim, da prinesejo potrdila botrov, ki niso iz naše župnije in da se naučijo odgovore na vpršanja, ki so jih prejeli!!

V nedeljo ob 9 uri bo v ljubljanski stolnici sprejel Matevž Strgar iz rok nadškofa  »ad misio« – poslanstvo. Z nekaterimi drugimi se pripravlja na službo diakona. Vabljeni na slovesnost in podprimo ga z molitvijo.

Ta teden še ni pouka za veroučence. Birmanci  ponavljajte snov – vprašanja, ki ste jih prejeli in prinesite tudi potrdila botrov, če niso iz naše župnije.