Oznanila župnije Škofljica, 12.1.2025
CIRIL IN METOD PRI KOZARIH
Kozarski vladar je pisal carigrajskemu cesarju: »Poslal si nam moža, ki nam je z besedo in z dejanji pokazal; zato smo ukazali, da se dajo krstiti vsi, ki hočejo, in upamo, da bomo tudi mi to dosegli. Vsi pa ostanemo tvoji zavezniki in prijatelji tvojega cesarstva in pripravljeni tebi služiti, kjer nas boš potreboval.« Cirilu je ponujal darila. A ta je vse odklonil in prosil naj izpusti vse krščanske ujetnike. Zbrali so okoli dvesto ujetnikov in jih izročili Cirilu.
Ko so se vračali, so zašli v puščavo, kjer se je dobila le slana in grenka voda. Ciril je že omagoval in rekel svojemu bratu Metodu: »Ne morem več prenašati žeje, zajemi to vodo; Bog, ki je izraelcem grenko vodo spremenil v sladko, bo tudi našo žejo potešil.« Zajeli so vodo in jo poskusili, bila je sladka in hladna. »Hvalili so Bog, ki tako skrbi za svoje služabnike.«
Tako so se vrnili v Herson. Tam je Ciril napovedal smrt hersonskega škofa , ki je res naslednji dan umrl. V okolici mesta, v fulski pokrajini so živeli slabo poučeni praznoverni kristjani, ki so častili star hrast, imenovan »Aleksander« in pod njim darovali. Ciril jih je ostro posvaril, da bodo kaznovani v večnem ognju, ako bodo častili les, ki je namenjen za ogenj. Opominjal jih je, naj se vrnejo k pravi veri, v kateri so bili krščeni; naj posekajo hrast in ga sežgo. Njihov glavar se je spokorno priklonil in poljubil evangelij in za njim tud drugi. Potem so
pristopili k drevesu. Ciril sam ga je začel sekati in ukazal naj sekajo tudi drugi. Posekali so ga in sežgali. Prej so imeli prazno vero, da ne bo več dežja, ako hrast posekajo. Ko pa je bil hrast posekan, se je vliv obilen blagodejen dež. Vsi so z veliko radostjo slavili Boga.
Tako je bilo uspešno končano versko in državno poslanstvo svetih bratov h Kozarom. Ciril je utrdil podlago za pokristjanjenje Kozarov. Nadaljnjo skrb za krščanstvo med Kozari je izročil hersonskemu škofu.
Poslanci z Morave
Med tem časom je bil v Carigradu hud boj med Fotijem in med pristaši prejšnjega patriarha Ignacija. Na carigrajski sinodi leta 861 je bil Ignacij zopet obsojen in odstavljen. Fotij in njegov zaveznik Bardas sta neusmiljeno preganjala Ignaciju vdane škofe in menihe. Staro sporočilo pripoveduje, da je Fotij preganjal tudi olimpiske menihe in puščavnike, jih razgnal, njihova samotna bivališča pa podrl in požgal. V teh razmerah svetima bratoma ni bilo prijetno živeti v Carigradu.
Na cesarskem in patriarškem dvoru so poznali velike upravne sposobnosti Metodove. Ker so odstavili večje število škofov, Ignacijevih pristašev, zato so iskali sposobnih mož za izpraznjene škofije. Metodu so ponudili nadškofovsko čast, a Metod je ponudbo odklonil. Prisiljen je sprejel čast opata v velikem samostanu Polihron ob azijskem bregu Marmornega morja. Ciril pa je samotno živel in molil pri cerkvi svetih apostolov. To je bila druga glavna carigrajska cerkev. Bila je bolj samostan kakor cerkev sv. Modrosti. Zato si je Ciril izbral to cerkev, da je mogel daleč od grupa moliti in se »veseliti v Gospodu«.
Sveta brata se nista mogla dolgo veseliti v samoti. Njuna verska gorečnost, misijonska sposobnost in njuno znanje tujih jezikov in posebej slovanskega jezika je bilo znano daleč zunaj grške države. Rimska legenda pripoveduje, da je moravski knez Rastislav slišal o uspehu svetih bratov med Kozari in poslal poslance v Cirigrad. Staroslovenska življenjepisa svetih bratov popisujeta to Rastislavovo poslanstvo približno takole. Moravski knez Rastislav se je po božjem navdihu posvetoval s svojim knezi in z Moravani in poslal sle k cesarju Mihaelu, rekoč: »Naše ljudstvo je že sprejelo krščanstvo. K nam so prišli misijonarji iz Nemčije, Italije in Grčije, a nobeden ni znal dosti našega jezika, da bi preprostemu ljudstvu v domačem jeziku razlagal verske resnice in sveto pismo. Pošlji nam takega škofa in učitelja, ki nas bo uči vso resnico, da se bo moglo krščanstv še bolj razširiti med nami in med sosednjimi narodi.«
/se nadaljuje/.
POMEMBEN JE KONEC TEDNA
Učenci pojejo
Poleg tega je pomebno, da ugotovite kakšna glasba učinkuje v vašem okolju – to ni osebna izbira župnika, duhovnika ali glasbenega vodje, to niso nit zahteve iz vrst župljanov in tudi ne izrecne preference večine. Pri glasbi je pomebno le to, da pritegne izgubljene in pomaga učencem rasti skozi življenje.
Glasbo kakršno imamo pri nas, smo izbrali s spomočjo različnih sodelavcev, vključno – to ne izključno, niti ne po njihovem nauku – nareku – z glasbeniki. Med letom običajno ostaja enaka iz tedna v teden, kar je kot smo odkrili, dramatično povečalo sodelovanje. Včasih smo se nekoliko bali ponavljanja skladb, a rezutat govori sam zase. S tem namreč ljudje, ki postajajo bolj domači s sporočilom v ozadju glasbe, rastejo v svoji hoji za Jezusom.
»Tihe« maše ali brez petja nimamo več. Z njo smo prenehali nekaj let nazaj in to je bila ena najboljših odločitev, kar smo jih kdaj koli sprejeli. Pri veliko ljudeh, ki so prišli brez vsakega namena, da bi sodelovali pri slavju, je tiha maša v naši župniji pri življenju ohranjala tisto »opravimo že s tem« miselnost.
Nekoč sva povabila prijatelja duhovnika iz druge dominacije, da se nam pridruži pri maši. Povedal je izvrstno anologijo in primerjal glasbo pri maši z glasbo pri filmu. Če jo izberemo skrbno in premišljeno, lahko glasba ustvari izkustvo zgodbe ali če se vrnemo na najino prvotno prispodobo popelje župljane k višjim stvarem. Skušamo zagotoviti, da je glasba povezana z liturgičnim dejanjem. Imeti mora smer in tok, ki sta nakazana v samem obredu. Podobno kot liturgično leto prinese tako imenovano »stopnjujočo slovesnost (kar pomeni, da nekateri prazniki kličejo k večjemu ali bolj slovsenemu praznovanju), , bi lahko dejali tudi za samo mašo. Tudi znotraj samega praznovanja evharistije obstaja »stopnjujoča slovesnost« in z glasbo jo lahko še izraziteje podkrepimo. Meniva, da želi glasba ob vstopnem obredu dati občutek prihoda, mogoče celo nujnosti in ljudi pritegniti v izkustvo dogodka. Glasba pri darovanju lahko začne ljudi pri darovanju voditi globlje v samo skrivnsot. Pri obhajilu lahko nežnejša ali umirjena glasba zares dvigne duha in da zanos. Zakljček kliče po energični odslovitvi.
/se nadaljuje/
V tednu, ki je pred nami se prične reden verouk, seboj prinesite liturgične zvezke.
- marca ljubljanska nadškofija vabi na svetoletno romanje v Oglej, od koder so prihajali tudi prvi misijonarji v našo deželo. Rezervirajte si ta datum. Več v prihodnjih številkah.
Duhovna oskrba bolnic – Soča…Miro Šlibar tel. 031 613 378
Čiščenje in krašenje cerkve v letu 2024
Molitev za vse, ki skrbimo za lepoto cerkve.
Gospod, ko z metlo in drugimi pripomočki za čiščenje vstopamo v cerkev, se ti zahvaljujemo, da smemo sodelovati pri čiščenju našega skupnega doma, kjer se zbiramo in hranimo ob mizi evharistije in mizi božje besede. Pomagaj nam majhna in nepomembna dela opraviti z veliko ljubezni in s potrpežljivostjo do vseh, ki pri tem sodelujemo. Odpri nam oči, da ne spregeldamo malenkosti in s svojim skritim in navidez nepomembnim delom, ki ga opravljamo z veseljem in odgovornostjo, znova počistim tudi tebe.
Sodelovali so pri čiščenju: Trtnik Pavla, Trtnik Ana, Trtnik Tone, Buh Anica, Buh Miroslav, Milena Matjaž, Luba Škrabec, Jože Škrabec, Katja Višnjič Škrabec, Alenka Škufca, Pečnik Branka, Pečnik Karmen, Janežič Marko, Janežič Lea, Janežič Saša, Simona Javornik, Irena Boh, Petra Fleten , Jožica Šipraga, Karmen Vidmar – Kramberger, Vida Kastelic, Terezija Kastelic, Miro Skubic – rože, Marta Briški – rože. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in delali za božjo slavo.
Praznik krsta – nedelja
Praznnik Jezusovega krsta je tudi praznik našega krsta. Vprašajmo se kaj nam pomeni naš krst, kako vpliva na naše življenje, ne glede na to kdaj sem bil krščen –otrok, mladenič ali v odraslosti. Krst je neke vrste pogodba, zaveza med menoj in Bogom. Odpovedal sem se zlu in odločil za dobro. Bog pa me je sprejel za svojega otroka. Pri krstu nam Jezus pravi: »Nikar se ne boj, moj si!« Vabljeni k maši!
TKA – hvala vam za ves čas in trud, ki ste ga vložili v pripravo in izvedbo akcije. Tudi letos ste bili svetla zvezda in ponesli ste božji blagoslov v mngo hiše in kraje. Niste se ustrašili in ne bali mraza in poti. Vaše veselje in pomoč vašim sovrstnikom v dalnjih dežalah je ogrelo vaša srca za pomoč. Zbrali ste 2780€ odrasli skavti 70€ in otroci v adventnem času 92,42€ Hvaležni misijonarji.
Godovi in mašni nameni 13.1. – 19.1. 2025
pon.Veronika……za + Janez Markovič, 7 dan, ob 18 uri
tor. Oton………..za ++ priporočene v molitev, ob 7.3o zj.
SRE. Ida……………za + Franc Tomšič, obl. ob 18 uri
čet. Marcel……za + Jože Gale, obl ob 18 uri
pet. Anton…….v čast MB za zdravje, ob 18 uri
sob. Marjeta…..za + Rudi Štajnar, obl ob 18 uri
ned. 2n.m.let..ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Peter Veber, obl.
Naročniki verskega tiska, mesec januar se počasi izteka.
