Oznanila župnije Škofljica, 19.1.2025

 

POSLANCI  Z  MORAVSKE

Cesar se je posvetoval. Vsi svetovalci so mu svetovali, naj pošlje Cirila in Metoda. Zatorej je poklical Cirila in mu rekel: »Vem, da si utrujen, a nimam nikogar drugega sposobnega za to poslanstvo. Dam ti mnogo darov (za potne stroške). Vzemi seboj brata Metoda in pojdi, vidva sta Solunčana, a vsi Solunčani čisto slovensko govore. » Ciril je odgovoril: »Utrujen sem in bolehen, a vendar pojdem. Toda težko bo oznanjevati vero ako še nimajo primernih črk in knjig v domačem jeziku.«

Tako pripovedujeta staroslovenski legendi, ki se tukaj vzajemno dopolnjujeta.

Ciril je odšel na Moravsko kot navaden duhovnik, Metod pa je bil samo diakon, da si je Rastislav prosil škofa in so Metodu v Carigradu že ponujali nadškofovsko čast. Sveta brata nista hotela sprejemati  cerkvenih časti od patrijarha Fotija in od njegovih škofov. Pa tudi apostoska modrost jima je  velevala, da je primerneje, ako gresta k Moravanom kot navadna misijonarja, dokler ni rešeno  vprašanje cerkvene oblasti.

Slovanska književnost in slovansko bogoslužje

Staroslovenski Metodov življenjepis namiguje, da je Metod že kot knez slovanske pokrajine mislil na misijonsko delo med Slovani. V tej misli se je še bolj potrdil v samostanu na Olimpu. Pod vedrim vzhodnim

nebom na gori Olimpu, daleč od bizantinske  omejenosti in sebične ozkosrčnosti, sta sveta brata še bolj razširila svoje duševno  obzorje, da sta še globlje razumela vso globokost in širokost vesoljne Kristusove ljubezni, po kateri so vsi narodi poklicani k luči Kristusove ljubezni. V duhu apostola Pavla in prvih krščanskih stoletij sta bila živo preprričana, da pred Bogom ni razločka med narodi prve in druge vrste, marveč, da so vsi enako poklicani k svobodi otrok božjih in da imajo enako pravico do krščanske blagovesti v domačem jeziku. V družbi vzhodnih menihov iz Egipta, Palestine in Sirije sta videla v kako različne vzhodne jezike so prevedene  svete knjige in v kako različnih jezikih se vrši bogoslužje. Gotovo se je v srcih svetih bratov vnemal plamen gorečnosti za pokristjanjevanje Slovanov po načelih krščanske enakopravnosti, da bi tudi Slovani mogli Boga slaviti v svojem jeziku.

O sv. Metodu pripoveduje legenda, da je na Olimpu marljivo prebiral svete knjige, o sv. Cirilu pa, da se je s knjigami pogovarjal. Oba sta imela dosti priložnosti za književno delo. Prav verjetno je, da sta že poskušala svete knjige prevajati na staroslavenski  jezik in da sta že pripravljala staroslovenski prevod svetega pisma..

Obe staroslavenski legendi pripovedujeta, da je Cirl staroslovenske črke iznašel in sestavil šele po prihodu moravskih poslancev. »Po svoji stari navadi je Ciril šel in je s svojimi pomočniki goreče molil. Kmalu se mu je razodel Bog, ki uslišuje molitve svojih služabnikov, in ga je razsvetlil, da je sestavil slovenske črke in takoj začel pisati  besede evangelske: V začetku je bila beseda in Beseda je bila pri Bogu, in Beseda je bila Bog i.t.d.« Tako se je nekdaj pričenjala knjiga nedeljskih evangelijev. Torej je Ciril najprej prevedel nedeljske evangelije. Pripovedovanje staroslovenske legende se sme tako razlagati, da je Ciril imel pač prevod vsaj deloma že pripravljen in tudi slovanske črke je poskušal že prej sestavljati, a se še ni mogel odločiti kako in v kateri obliki naj delo končno izvrši. Staroslovenski  prevod nedeljskih evangelijev je tako skrbno  in natančno sestavljen, da tako popolnega dela ni bilo mogoče v naglici izvršiti. Sestavljen je v starem macedonskem slovanskem narečju, a tudi iz drugih okoliščin smemo sklepati, da je bil prevod pripravljen že pred odhodom na Moravsko.

                                                                                   /se nadaljuje/

POMEMBEN JE KONEC TEDNA

 

UČENCI POJEJO

Še dva sicer nepričakovana elementa uporabljamo pri našem ustvarjalnem in sodobnem pristopu k nedeljski izkušnji, s katerimi prav to poudarimo – to sta gregorjanski koral in tišina.

Gregorjanski koral, ki je lasten rimskemu obredu, zelo močno zasidra našo nedeljsko izkušnjo v tradicijo. Uporabljamo ga pri evharistični molitvi ter včasih kot uvodni spev za kontrast vstopnemu ali obhajilnemu spevu. Z njim nekako zelo učinkovito skličemo naše občestvo v samo srce misterija, ki ga slavimo. Daleč od tega, da bi Tima in njegovo družino to odvračalo. Prav nasprotno, ugotovili smo, da jih dejansko lahko popelje v notranjost dogajanja in jih korak za korakom vodi skozi stopnjevanje slovesnosti. Izgubljenim ljudem se cerkveni svet lahko zdi konservativen ali starokopiten, po drugi strani pa bahav in neiskren. Vsaj tak odnos imajo, ko stopijo skozi vrata. Če v naše bogoslužje ob koncu tedna vnesemo skrivnostnega duha, ki obstaja v rimskem obredu in se nepremerljivo odraža v gregorjanskem koralu, lahko to služi kot zdravilo za tak odnos.

Moč glasbe je mogoče primerjati le z močjo tišine. Dejala sva že, da nisva pristaša »tihe« nedeljske  maše, toda namerna in ustvarjalna raba tišine za uvod ali pouvdarek za govorjeno ali peto besedo lahko naredi nedeljsko izkušnjo še močnejšo.

• Glasba se dvigne iz tišine in se vanjo povrne. Bog se razodeva tako v lepoti pesmi kot v moči tišine… Tišina je v bogoslužju izjemnega pomena.

Obhajila pesem, ki je zapeta z žarom in se nežno prelije v skupno tišino, je lahko najbolj dramatičen in zaznamujoč trenutek v celotnem nedeljskem doživetju. Toda ugotovila sva, da je tišina močna in najbolj učinkovita  za naše župljane, če je v kontekstu glasbe. Ker je glasba mogočna, je mogočna tudi tišina. Z glasbo uporabljamo tudi tišino.

                                                                         /se nadaljuje/

Kakšen je vaš pogled na Karitas? »Uboge boste imeli vedno med seboj.«

Čiščenje in krašenje v letu 2024

Krasilkam in čistilkam naj ne bo tuje čistoča, kjer se hranijo tudi metle, vaze, krpe, vse potrebne stvari za čiščenje, skrb za varstvo bogoslužne opreme, služimo Njemu, ki ga tudi s krašenjem poveličujemo. V tem letu so še sodelovali:Karmen Vidmar – Kramberger, Simona Javornik, Marta Briški, Vida Kastelic, Terezija Kastelic, Martina Filej, Silvo , Nada Marinčič, Darja Gregorič, Gale Andreja, Ana, Veronika, Barbara, Kočar Stane, Cirila, Golobič Darinka, Franc, Golobič Darinka Franc, Cirila Kočar in Stane, Gale Andreja, Barbara, Veronika in Ana, Imre Jerebic, Gale Ana, Veronika in Barbara, Kočar Stane in Cirila, Golobič Darinka. /sledi/

Priprava na krščanski zakon  – Stična 2025

Tel. 031 687 802 p.Branko Petauer. Tečaj je ob sobotah in nedeljah – ob 18 uri in ob nedeljah ob 8 uri; od 8.2. – 22.2. 2025. Zaročenci vabljeni.

Občni zbor za Karitas 26.1. 2025 ob 9 uri

Vsako leto želimo pregledati naše delo, ki smo ga opravili v preteklem letu. Tega se veselimo in skušamo vsak čas pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. . Kako je potekalo delo , boste lahko spoznali, ko se boste udeležili občnega zbora. Vedno smo veseli tudi novih poslušavcev in sodelavcev. Pridi in razodeni svoje talente. Zbor bo potekal v pevski sobi.

Nedelja sv. Pisma 26.1. 2025

Sveto leto nas vabi k poglobitvi odrešilnega upanja. Nedelja nam bo dala še posebno priložnost, da ga slavimo. Za našo škofijo bo srečanje potekalo v župniji Preska pri Medvodah, ob 16.oo uri. Voditelji – Hočevar, Skralovnik, Kvartič s kulturnim programom. Vabljeni poslušalci in bralci sv. Pisma.

Godovi in mašni nameni  20.1. – 26.1. 2025

pon. Boštjan………Julijana Bradač, 7 dan, ob 18 uri

tor.  Neža…………..za + Alojzij Slak, ob 7.3o zj.

sre. Vinko…………za + Kraškovic Alojz, obl. ob 18 uri

čet.  Henrik………..za + Marija Birk, ob 18 uri

pet.  Frančišek……za +m Jožef Tomšič, obl. ob 18 uri

sob.   Pavel………..za + Peter Tomažič, 30 dan, ob 18 uri

ned.  3 med l……..ob 8 uri za žive in mrtve farane

                               ob 10 uri za + Leon Henigman, obl.