Oznanila župnije Škofljica, 16.2.2025
MORAVA IN PANONIJA
Slovani v Srednji Evropi so bili takrat v vednih bojih z veliko frankovsko – nemško državo. Po smrti cesarja Karla Velikega leta 814 je njegova velika fankovska država razpadla. Sinovi Karlovega naslednika Ludvika Pobožnega so v verdunski pogodbi leta 843 so razdelili državo v tri dele. Srednji del države je dobil rimski cesar Lotar (840 – 855). Vzhodno frankovsko državo je vodil Ludvik Nemški (881 – 887) zahodno frankovssko državo je dobil Karel Plešasti (840 -877) to je začetek fraancoske države.
Notranji boji v državi so dajali Slovanom v Srednji Evrošpi priložnost, da so se uspešno borili in ustanavljali samostojne države. Tako so se deloma osamsvojili Čehi (880) Moravani (zdužil jih je Mojmir – moravske rodove). Pregnal je nitranskega kneza Pribina, ki je pospeševal krščanstvo, sam je bil še pogan. V Nitri je sezidal cerkev, ki jo je posvetil solnograški nadškof in to je najbrž bilo dovolj, da ga je preganjal knez Mojmir.
Pribina je pribežal v Panonijo k nemškemu grofu Ratbodu, tu se je dal krstiti in dobil je v fevd Spodnjo Panonijo. Ustanovil je mesto Blatograd. Nasledil ga je sin Kocelj, sicer podložen Nemcem a vendar zelo samostojen v mišljenju in ravnanju – Donava – Sava- Dunaj – Dunajski les in vzhodna Štajerska. Nemci so na vso moč delali, da bi ohranili močno roko nad Slovani.
Leta 846 so odstavili premočnega moravskega kneza Mojmira in postavili kneza Rastislava (840 – 870). Ta je notranje boje izkoriščal, da je utrjeval svojo državo, ki je obsegala sedanjo Moravsko, južni del Avstrije in velik del Slovaške. Poznje je vladal njegov nečak Svetopolk in bil knez Velike Moravkse (849 – 894)
Rastislav se je močno trudil, da bi bila Morava politično in cerkveno neodvisna od Nemcev. Nemci so krščanstvo in vero porabljali v svoje politične namene, da so mogli svojo politično oblast širiti in utrjevati nad Slovani. Zato je knez Rastislav prosil papeža Nikolaja I za misijonarje. Papež ni imel misijonarjev z slovanskim jezikom, morda tudi ni poznal dovolj te situacije in knez Rastislav se je obrnil na Cirigrad. In vedel je da je tu večja skupina kristjanov, ki obvladajo slovanski jezik. V Carigradu so radi ustregli Rastislavu, pa tudi Ciril in Metod sta bila polna apostolske gorečnosti za širjenje vere.
Sedaj pa so se Nemci zvezali z Bolgari, ki pa so bili vedno nevarni bizantinski nasprotniki. Bolgari – bojevit narod tatarskega plemena, so na Balkanu ustanovili močno državo. Pod svojo oblastjo so združevali balkanske Slovane in s tem so se tudi sami poslovanili – država je segala do Save in mejila na Panonijo. Bolgari so bili mejaši Nemcev. Kakor so se panonski in moravski knezi prizadevali za osamosvojitev, tako so se srbski n hrvatski knezi prizadevali za osamosvojite izpod bolgarske oblasti. Ti zadnji so prvi postali deležni verksega in književnega delovanja svetih slovanskih apostolov.
V prvi polovici leta 863 sta sveta Ciril in Metod v spremstvu moravskih poslancev prišla na Moravsko. Seboj sta prinesla sv. ostanke sv. Klementa in slovanski prevod nedeljskih evangelijev, dva dragocena zaklada v rokah dveh velikih in svetih mož. Rastislav ju je slovesno sprejel; ljudstvo je z veseljem in svetim spoštovanjem pozdravljalo svoja nova apostola.
Preprosti Moravani pač, niso mogli zadosti oceniti veličine svetih slovanskih apostolov in niso slutili, da se je s prihodom svetih bratov na Moravsko pričela nova doba cerkvenega in prosvetnega delovanja, ki bo preobrazila polovico Evrope. A gotovo so občudovali sv. Cirila in Metoda, katerih slava se je širila po Moravi.
/se nadaljuje/
Dostopno in vabljivo
Ustvarjati družabno okolje za čim več ljudi. K temu skušamo stremeti. Ustvarjati priložnost za stike vsakega, ki se nam približa ali pa se mi približamo njemu.Iščimo stike in ustvarjajmo druženje, ki nas povezuje in dela prijatelje. Vsi smo povabljeni, da stopimo v stik z obiskovalci na bolj oseben način. Ne prirejamo nobenih večjih družabnih dogodkov, kot so denimo plesi ali večerje, ki terjajo ogromno dela, marsikdo pa ne potrebuje dodatnih dogodkov na njihovih urnikih.
Poleg tega smo odkrili način omogčanja druženja, ki vključuje na stotine več ljudi kot samostojni dogodki, ki so naporni in večkrat tudi zelo nezanimivi.
Več časa ljudje preživijo pri nas bolj verjetno je, da bodo začeli verjeti sporočilu evangelija in delovati na način, na kakršnega želimo, da bi bili aktivni, in sicer, da bi šli globlje v samo sporočilo. Največje zmage ob nedeljah so, kadar se božje ljudstvo pogovarja o dogodkih, ki so povezani z sveto daritvijo in v sebi nosijo evangeljsko sporočilo.
Vlagaj in vabi
Štriri ekipe delujejo na strateški način. Parkirni delavci komunicirajo z ljudmi preko prijaznega, koristnega, kratkega srečanja. Gostitelji nagovarjajo kar največ ljudi, da bo vsak, ki se približa nam ob koncu tedna, bo imel tu vsaj dve prijateljski srečanji z nekom.
Informacijska miza je namenjena temu, da bi nas ljudje bolje spoznali in se vključili v razne dejavnosti. Ob druženju pa naj bi spoznali, da nas druženje povezuje, da se začne pogovor, iskanje novih poti, pomoči, izobraževanja in sodelovanja na ravni župnije – vere.
Očistite svojo igralnico
Duhovnik pripoveduje zgodbo, kako je obiskal neko župnijo. Prišel je prezgodaj. Pogledal naokoli. In videl veliko nereda. Sosedu je svetoval: To je moj nasvet Očistite svojo igralnico. Ne govorite mi kako ljubite Jezusa. Brez stalnega vzdrževanja, prostori postanejo neprijetni.
Krašenje cerkve v postnem času. Samo za postni čas velja, da Cerkev popolnoma prepoveduje krašenje oltarja. Tu je mišljen le daritveni oltar, ne pa tabernakelj, ki mora biti na »zares, častnem, vidnem in lepo okrašenem mestu v cerkvi (RMu 314). Lahko pa je daritveni oltar okrašen na 4 postno nedeljo in na slovesne praznike postnega časa.
Krasili in čistili so cerkev: Debevec Klemen, Golobič Darinka, Ilovar Marija, Golobič Katja, Gale Andreja, Barbara, Ana, Kočar Stane, Cirla, Golobič Darinka, Primož, Kočar Cirila, Stane, Golobič Franc, Darinka, Verovšek Olga, Kočar Cirila, Stane, Golobič Darinka, France, Klemen in Nika Mustar, Tancek Elizabeta, Klavdija, Bedenčič Meta, Marjan Smole, Zlatko Horvat, Mateja, Brane Božič. Miklič Janja, Hrovat Rozka, Šilc Petra, Okoren Brigita, Horvat Zlatko, Božič Julija in Samec Marija. Bog povrni vsem z časnimi in večnimi dobrotami.
Srečanje ŽPS v sredo 19.2. 2025
Naslov tokratnega srečanja bo Moja romarska identiteta. Življenje je pot, polna izkušenj, lepega, je tudi čas zorenja. Župnija je celica, kjer se srečujemo, molimo zanj, za srečne in nesrečne, bogatimo drug drugega. Med nami se bo krepilo zaupanje in potreba po srečevanju. Povabi v svoje domovanje koga, ki je redko gost pri tebi. Srečanje bo ob 19 uri. Pridi – prinesi ideje in preberi temo.
Priporočam knjigo Vrnitev – Brandon Vogt
Kako pripelajti svoje otroke nazaj v Cerkev. Čakanje križem rok ni več uporabna možnost. Potrebujemo drugačno strategijo. Poznati moramo razmere in resnične razloge, zakaj naši mladi odhajajo. Ko bomo razumeli težavo, bomo potrebovali načrt, da jih bomo pripeljali domov. Knjigo je izdala Družina. Cena je 30€
Godovi in mašni nameni 17.2. – 23.2. 2025
pon.Aleš………..za+ Alojzij Erman, 7 dan ob 18 uri
tor. Franc……..za++ brate in sestre, ob 7.30 zj.
sre. Konrad….za medsebojno pomoč, ob 15.3o DSOŠ
. za + Jože Anžič, obl. ob 18 uri
čet. Jacinta…..za + Jože Nose, ob 18 uri
za ++ priporočene v mollitev, ob 19 uri Gum
pet. Irena……za ++ Kastelic, ob 18 uri
sob. Maks……za + Anton Korevec, obl. ob 18 uri
ned. 7 ned…..ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za ++ starše Boc
V torek vabi k češčenju sv. RT vse prvoobhajance in njihove starše, ob 18 uri. Srečali se bomo v kapeli. Jezus je bil vesel otrok in tudi otroci so tako doživeli srečanje z Jezusom. Dožimo božjo bližino.
V petek je v novo in večno življenje stopila Marija Zakrajšek iz Gumnišča. Ura pogreba bo naknadno sporočena. Molimo za rajna Marijo.
Prihodnjo nedeljo bo na razpolago tuj spovednik.
Molimo molitev sv leta. – pripravi kartonček!
Ob svetem letu bomo poromali v Oglej. Prijavite se!
