Oznanila župnije Škofljica, 2.3.2025
KO POSLEDIC GREHA NISMO DOVOLJ SANIRALI
Eden glavni poudarkov teh svetih let je sprava z Bogom in ljudmi. Sprava je temelj odrešenjskega procesa. Seveda sprava v kateri ima pobudo Bog. Bog se je prvi sklonil k človeku. V Jezusu se je nam povsem približal, nam prišel naproti , odprl vrata izhoda iz zasužnjenosti grehu in njegovim posledicam in padlemu človeku ponudil roko sprave in rešitve. To je tudi božja roka, ki jo ponuja človeku in je vodilo letošnjega svetega leta. Tudi to leto ima v sredi romanja upanja – zakrament sprave in tudi možnost pridobitve odpustkov.
Papež Frančišek v svoji buli o svetem letu nadalje takole razmišlja: »Svetoletne cerkve morejo biti oaze duhovnosti, kjer lahko poživimo pot vere in se odžejamo pri vrelcih upanja, predvsem s pristopanjem k zakramentom sprave, ki je zakramnet spreobrnitve. Sveto leto nam daje priložnost, da poglobimo proces svojega spreobračanja, ki je trajna naloga v zemeljskem življenju. To bo proces, ko bomo spoznavali božjo navzočnost v nas a tudi korenine naše grešnosti. Ne bomo se ustavljali nekje na površju – le simptome grehov. Tudi zdravnik se ne ustavi le na površju, ampak se loti vzrokov bolezni, ter jih želi odpraviti. Prav to je smisel zakramneta pokore in sprave. Vzemimo si torej dovolj časa, da se bo pri svetoletnem obhajanju tega zakramenta zares v polnosti zgodilo, kar poudarja papež: »Zakraament
pokore nam zagotavlja, da Bog izbriše naše grehe. S svojo tolažilno spodbudo se vračajo besede psalma: ON odpušča vso tvojo krivdo, ozdravlja vse tvoje bolezni, iz jame rešuje tvoje življenje, krona te z doborto in usmiljenjem /…/ (Ps 103, 3-4). Zakramentalna sprava ni samo lepa duhovna priložnost, ampak predstavlja odločilen, bistven in nepoglrešljiv korak na poti vere vsakega posameznika. Gospodu dovolimo, da uniči naše grehe, da ozdravi naše srce, da nas dvigne, da lahko spoznamo njegovo milo in sočutno obličje. Ni boljšega načina kot okusiti njegovo odpuščanje. Ne odpovejmo se spovedi, odkrijmo lepoto zakramneta ozdravljenja in veselja, lepoto odpuščanja grehov. Ob spovedi se je vredno nekoliko pogovoriti tudi o pokori, da bo izbrana prava pokora za zadoščevanje in za pomoč pri odpravljanju posledic grehov, ki še ostajajo pri obhajanju zakramenta.
Papež nadaljuje: »Iz osebne izkušnje vemo, da greh pušča sledi; povzroča posledice. Ne samo zunanjih – posledic storjenega zla, ampak tudi notranje, ker ima vsak greh, tudi mali, za posledico nezdravo navezanost na stvari, navezanost, od katere se je treba očisiti, na tem svetu , bodisi po smrti v stanju, ki ga imenujemo vice. V nas ostajajo usedline greha. Odstranili jih bomo z odpustki, vedno po Kristusovi zaslugi.
Zunanje posledice zla je treba odstraniti ali poravnati , če je le mogoče pred obhajanjem zakramneta pokore in sprave – sicer pa takoj , ko bo mogoče. Primer: če sem nekaj ukradel, moram to takoj , ko se tega pričnem kesati, vrniti ali povrniti nastalo škodo, sicer spoved sploh ne bi bila veljavna. A to je še najlažji del ukvarjenja s posledicami greha. Težje je z notranjimi »usedlinami« grešnosti, kot jih imenuje papež. Te so lahko večne –( to konkretno pomeni pogubljenje pri velikih grehih) ali časne (nekaj kar greh pusti v telesni, duševni ali duhovni strukturi človeka).
/misli upokojenega nadškofa Marjana Turnšek/
(se nadaljuje)
Pismo za postni čas – Stanislav Zore – nadškof
Nekaj utrinkov iz pisma g. nadškofa za postni čas.
»Kaj je cilj tvojega romanja, dragi brat, draga sestra? In še več: Ali sploh romaš? Si morda tako zadovoljen s seboj in s svojim življenjskim položajem, da ne potrebuješ nobene poti naprej, da se ne obračaš za novimi obzorji, da nimaš nobenih vprašanj, ki kličejo po odgovorih in jih zahtevajo?«
Nadškof Rino Fisichella pravi, da cilj romanja ni prihod v romarski kraj amapk je cilj romanja prihod domov.
Pot je bila priprava, je bila zorenje, da se tudi mi odpremo Bogu in njegovemu delovanju, da stopimo na pot spreobrnjenja. In to moramo živeti doma. Cilj romanja nas mora spremeniti – naš pogled na stvari in na ljudi mora postati drugečen, zaznamovan z vstajenjsko svetlobo.
V tem duhu tudi začnimo letošnji postni čas. Moramo pa tudi pri sebi priti do trdnega prepričanja, da namen posta nikakor ni zmaga nad seboj nad svojimi navadami in razvadami. Vse to ni nič napak, nima pa opraviti s postnim časom. Postn čas je priložnost za rast naše vere. Cilj postnega časa je Jezusova zmaga nad grehom in smrtjo – praznovati Gospodovo vstajenje. Cilj postnega časa je torej vstati s Kristusom
Posipanje s pepelom je opomin, da brez Boga se življenje ne izide. Ostane prah in pepel.
Krščansko bogoslužje zahteva, da sprejmemo dar ljubezni Jezusa Kristusa. Beseda evangelija je zelo jasna in zahtevna: »Ljubite svoje sovražni9ke…S kakršno mero namreč merite s tako se vam bo odmerilo. To romanje se začenja pri oltarju.
To bo najtežje romanje postnega časa, svetega leta in romanje našega življenja. Tako bomo znova postali bratje, sosedje, družina in Cerkev.
NCNG + Marija Zakrajšek
Nekoč bo prišla, če sprejemamo dar vere, tudi naša osebna velika noč. Pokojne matere se spominja Nada Cimerman z družino. Bog lonaj.
Slovenska karitas in postni čas
Post nas nagovarja k odpovedi in poglobitvi našega odnosa z Bogom ter sočutja z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas je tudi za letošnji postni čas prirpavila naslednja povabila: 20. preventivno spodbudo 40 dni brez alkohola v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola in zbiranje sredstev v akciji NEpozabimo za pomoč na območjih JV Evrope, vabilo k poglobitvi postnega časa, ter postno kocko za otroke in škatlico Mlade Karitas. Več o tem bo zapisanega v prihodnji številki Našega glasa.
Maša za prvoobhajance v torek 4.3. ob 18 uri
Pri maši bodimo skupaj – če se le da kot družina bodimo skupaj. Če bo otrok čutil ob sebi tistega, ki ga ima rad, bo tudi do maše dobil pozitiven odnos. Zanj bo postala vrednota. Tudi v cerkvi se bo počutil prijetno in varno. Starši imajo priložnost, da otroku z svojim zgledom, opozorili, kretnjami in držo. Veselo k maši in pri maši. Tako bo otrok doživel mašo kot nekaj radostnega – mašo skupaj praznovati.
Oznanjevalci božje lepote
V postno dekoracijo lahko vključimo tisto okrasje, ki razodeva skrivnsot Jezusovega trpljenja in križevega pota. Sodelovali so: Blatnik Fani, Kržič Darinka, Mikulčič Frančiška, Etling Milena, Žužek in Potočnik darovale za rože, Nose Vladka, Skubic Boža, Adamič Marija, Tomšič Slavka, Zakrajšek Anica, Marolt Anica, Zalar Dani, Pirnat Magda, Anžič Marija, Kovačič Simona, Gruden Dragi, se nadaljuje.
Godovi in mašni nameni 3.3. – 9.3. 2025
pon. Marin…………..za + Alojzij Štancar, 7 dan ob 18 uri
tor. Kazimir…………za + Pavel Mlakar, ob 18 uri
sre. pepelnica………..za + Ivan Kenig, ob 18 uri
čet. Miroslav………..za + Jožef Skubic, st. obl.ob 18 uri
za ++ Jurmanove, ob 19 uri – Gum.
pet. Felicita………….za + Franci Perovšek , obl. ob 18 uri
sob. Janez……………za ++ Pešec, ob 18 uri
ned. 1 postna………ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri v dober nemen