Oznanila župnije Škofljica, 23.11.2025

GOSPOD, NIMAM ČLOVEKA…
Množica zdravih in bolnih. Eni hodijo in se prerivajo, govorijo in se prehitevajo, kilčejo, drugi opazujejo vrvež ter se z očmi iščejo in prosijo za sočutje, pomoč. Morda celo preklinjajo svojo nesrečo in zdravje odraslih.
Na prvi pogled so vsi obrazi enaki, tukaj je vse nejasno. Tukaj ni človeka, tu je zgolj množica, v kateri posameznik ostaja sam.
Tako je bilo takrat v Betesdi, težko je bilo v tej množici izluščiti nekaj človeškega. Težko je biti človek z obrazom, ki govori o samostojni osebnosti. In v taki čredniški poplitveni množici je velika nevarnost, da človek izgubi veselje do žiljenja. Teilhard de Charden je dejal, da je največja težava za človeštvo ni toliko lakota, kuga bolezni ali kaj podobnega amapk tista duhovna bolezen, to je Izguba veselja do življenja, do radosti bivanja.
Temu bi lahko rekli neke vrste vseenost, brezvoljnost in malodušje, ki je na meji življenjske utrujenosti.
Navidezno je vse živo, vse se giblje, vse nekaj počne, nekaj govori in se z nečim zabava. Če bi pa hotel ob vsem tem poiskati nekaj skupnega, si vznemirjen, ker ugotoviš, da so res bolniki duha.
In vse to se dogaja tudi danes med nami. Polagoma in nezavedno se nalezemo tega duha. Morda se naveličamo, da nas drugi ne skrbijo, zdi se nam nespodobno »vtikati se v njihovo bolezen, nemoderno je biti zaskrbljen za človeka poleg sebe. To je velik problem sodobne individualistične družbe.
Biti čisto sam s svojimi problemi – krik: nimam človeka
V čem je bilo bistvo problema v Betesdi? Kaj je glavna bolečina človeka, ki ga Jezus ozdravi, pa najbrž tudi vseh drugih. Rešitev se skriva v odgovoru ne Jezusovo vprašanje: »Bi rad ozdravel?«Bolni mu odgovori: Nimam človeka…
Problem je torej v tem, da je sam s svojimi problemi, da okrog njega tekajo človeške postave, tudi ogledujejo ga, morda celo vprašajo po njegovi bolezni, vendar je to le radovednost, ki ga še vedno pušča samega in praznega… Bolnik je čisto sam. V Betesdi vlada občutek, nepripadnosti, nikomur ne pripada, nikamor ne spada, nikogar nima.
Nihče se ne čuti odgovornega za bolnika.
Nikomur ni potreben.
Nihče ga ne potrebuje.
Jezus ga je videl
Veliko ljudi je šlo tisti dan mimo tega bolnika, bolnega človeka, vsi so ga spregledali, niso imeli časa zanj, toda potem pride On, ki ne more brezbrižno mimo.V svojem čutu in skrbi za človeka je čutil bolečino bližnjega.
Ustavil se je. Zadržal je korak, se sklonil, prisluhnil njegovi besedi sredi hrupne množice. Ni se prepustil čredniškemu toku, amapk se je posvetil človeku.
V tistem trenutku je bil zanj najpomembnejše bitje, zato se mu je popolnoma posvetil. Mnogi so tekali mimo in bolnika sploh niso opazili, ker so se že na vse skupaj preprosto navadili. Bolnik jih sploh ni več vznemirjal. Toda Jezus ravna drugače. Vidi tistega, ki najbolj trpi. Ne izogiba se, ne odlaša, ne beži, ne išče izgovorov, gre naravnost k temeljnim problemom. In bolnik tudi takoj pokaže na bolezen, da nima človeka.
Vprašanje za vse nas je: ali imam odprte oči za sočloveka, sem ga sploh sposoben opaziti, ga razumeti?
Sveto pismo ni abstrktna teorija, ampak nas iziva k razmisleku, koliko smo tudi mi sami predani sodobni »kulturi ugodja, udobja, bega pred odgovornostjo« Ali je morda kdo blizu nas, ki mora ponavljati besede evangelija : Nimam človeka… Pridi bodi moja luč!
Teden Karitas od 24.11. – 30.11. 2025
V letošnjem tednu Karitas 2025 bo nas nagovarjalo geslo: »NA POTI UPNJA«. Nadškof Alojzij Cvikel je ob tem zapisal: »Ljubezen nam odpre oči, nam razširi pogled in omogoči, da v drugem prepoznamo sestro in brata in to z imenom in njegovo zgodovino. Na ta način prinašamo ljudem upanje, ker si prizadevamo za dobro drugega in podpiramo v njegovem naporu, da bi ga dosegel. Naj bo teden Karitas pot na kateri bomo odkrivali sledi ljubezni, naj vam te sledi spregovorijo in postanejo del iskanja vaše sreče. Vsakemu od vas se želim zahvaliti, vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki delujete bodisi v Slovenski, v škofijskih ali župnijskih Karitas. Hvala vam za vse, kar storite dobrega, kajti vse to so znamenja ljubezni in upanja. Dejavna ljbezen je vključujoča, ki ne skrbi samo za materalni vidik, ampak tudi za duhovnega. Karitativnost, ki prinaša upanje je karitativnost, ki zajema celotneg človeka.
Romanje prostpvpljcev Kartas na Slomškovo Ponikvo v sredo 26.11. 2025 bo maša na Ponikvi. Po maši bo čaj in kava. Ob 14.oo uri bo kosilo in ob 16.oo uri bo generalka za večerni koncert. Zvečer ob 20 uri bo potekal 35 dobordelni koncert Klic dobrote.. Prenašal bo koncert RTV – Slovenija, Radio Slovenija in Radio Ognjišče.
Kako povrniti ljubezen?
Zakonca, ki nista mogla imeti otrok, sta posvojila dečka – siroto. Posredovala sta mu vso ljubzen. Omogočila sta mu šolanje v najboljših zavodih in ga v času šolanja, ter še pozneje vzdrževala. Fant je imel res srečo, da ga je posvojila taka družina. Po diplomi je dobil dobro službo, kmalu je spoznal čudovito dekle. Ko sta se nameravala poročiti, pa je oče težko zbolel. Sin se je odločil, da poroko odloži, da bo lahko skrbel za bolnega očeta. Ta je zvedel za sinovo namero in poklical ga je k sebi, ter ga vprašal, zakaj odlaga poroko. Sin mu je razložil, da želi skrbeti zanj v bolezni in mu vsaj malo povrniti vse dobro, kar je storil zanj. Oče mu je dejal: »Kar poroči se. Če bi mi rad povrnil dobro, ki sem ti ga storil, ljubi svojo ženo, kakor sem jaz ljubil tvojo mater, in ljubi svoje otroke, kakor sva midva ljubila tebe. Ko boš najino ljubezen prenesel na svoje otroke na svojo družino, nama bš vse povrnil!«
Ko bomo mi ljubezen , ki smo jo prijeli pri Kristusu, prenesli na druge bomo na najboljši način povrnili Kristusu njegovo ljubezen do nas.
NCNG – Jakob Rigler
Mi se mu ob zadnjem slovesu zahvaljujemo za njegov lep življenjski zgled, za njegovo ljubezen in dobroto in za njegovo delo, prepričani, da ne bo živel samo v spominu dragih, ki tako hitro mine, amapk v hiši svojega Stvarnika, v katerega je veroval in katerega je ljubil. Z nami bo še naprej. Živimo v povzanosti z njim : žena Marija , sin Janez z družino, sin Tomaž z družino, sin Boštjan z družino, Martina in Darko Zgonec, družina Cimerman, Alojzij Podlogar, Tomaž Kraškovic z družino, družina Brodnik, družina Tomšič, družina Centa, Janez in Beti Zagorc, Podržaj Metod z družino, družina Antona Mušiča.
Vserm dobortnikom se zahvaljujem in vaša dobra dela naj bodo v blagoslov + Jakobu.
Slomškovo bralno priznanje 2025/26
V župniji Škofljica veroučenci lahko že petnajsto leto sodelujejo pri Slomškovem bralnem priznanju. Sodelovanje poteka tako, da otrok med veroučnim letom prebere tri knjige s priporočenega seznama (ali tudi kakšno drugo) in njihovo vsebino zaupa animatorju na preverjanjih. Ta se izvedejo tri sobote: prvo bo 29. 11. 2025, drugo v februarju in zadnje v aprilu. Preverjanja vedno potekajo v obliki ustvarjalnih delavnic.
Predšolski otroci in tisti, ki obiskujejo 1. razred, bodo imeli možnost branja knjige skupaj z animatorjem tudi na samem preverjanju in bo povsem enakovredno knjigi, ki jo je/bi jo prebral doma. Otroci, lepo vabljeni, da bomo skupaj brali in kaj lepega ustvarili.
Godovi in mašni nameni 24.11. – 30.11. 2025
pon. Flora……….za + Jakob Rigler, 7 dan, ob 18 uri
tor. Katarina….za zdravje v čast MB, ob 7.3o zj.
sre. Valerij……..za + Ana Strgar, 7 dan. Ob 18 uri
čet. Virgil……….za + Ljubica, Vinko Kraškovic, ob 18 uri
pet. Katarina….za + Janez , Antonija Skubic, ob 18 uri
sob. Saturnin….za ++ Anžič, ob 18 uri
ned. 1 adv. ned..ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za ++ starše Korevec
Danes popoldne ob 14 uri bomo blagoslovili prenovlejni križ na poti iz Zaloga proti Šmarju Sap. Po tej poti so hodili iz Zaloga v Šmarje Sap in na tej poti so spremljali tudi pokojne k zadnjemu počitku. Vabljeni k blagoslovu!






