Oznanila župnije Škofljica, 18.1.2026

V RIMU
Svetinje sv. Klemena so bile dobro priporočilo za sveta brata, da sta bila tudi ona dva častno in blagohotno sprejeta. Ta slovesni sprejem je verodostojno opisan v rimski legendi; spisal jo je veletrijski škof Gauderih, ki je bil sam navzoč pri sprejemu in je potem še mnogo občeval z našima apostoloma. Staroslovenska apostolova legenda pripoveduje, da je bil ta škof nasprotnik slovanskega bogoslužja; torej ni imel razloga, da bi pretiraval s slavo slovanskih apostolov. Zato smemo tem bolj verjeti njegovemu pripovedovanju, kako so v Rimu spoštovali sveta brata in kako so sv. Cirila z veliko častjo pokopali.
Nekoliko tednov pred prihodom naših apostolov je umrl papež Nikolaj, namreč 3. novembra 867. Sprejel ju je njegov naslednik papež Hadrijan II; ki je bil kronan 14. decembra 867. Torej smemo trditi, da sta naša apostola prišla v Rim ob koncu leta 867.
Papež je bil močno razveseljen, ko je zvedel, da prinašajo svetinje sv. Klemena, katere je po gorečem iskanju našel Ciril. Z ljudstvom in duhovščino je šel naproti ven iz mesta pred mestno obzidje; z veliko častjo je sprejel relikvije sv. Klemena in tako tudi častno pozdravil sveta brata. Svetinje so v slovesnme sprevodu prenesli v cerkev sv. Klemena. To so bile velike slovesnosti. V stari spodnji cerkvi Klimenta je iz 11 st. ohranjena slika slovesnega sprevoda. Na sliki vidimo naša apostola neposredno ob papežu, diakoni nosijo svetinje,
Ob katerih drugi diakoni slovesno vihte kadilnice, zadaj pa gredo nepregledne množice vernikov. Staroslovenski Cirilov življenjepis in rimska legenda pripovedujeta, da so se pri češčenju svetinj sv. Klementa godili veliki čudeži. Čudežno je bil ozdravljen mrtvouden bolnik in mnogo drugih bolnikov je hipno ozdravelo, ko so počastili svetinje svetega papeža Klemena. Sveto veselje Rimljnov je bil tako veliko, da so rimski gospodarji dajali prostost ujetnikom (sužnjem), kateri so Kristusa in sv. Klemena klicali na pomoč. V tem smislu je na Rimljane vplival tudi sv. Ciril, ki je bil povsod vnet za reševanje sužnjev. Papež in pobožni Rimljani so hvalili in slavili Boga, da so mogli po tako dolgem času sprejeti dragocene ostanke svetega papeža Klemena in da se je rimslko mesto in rimsko cesarstvo proslavilo po njegovih čudežih. Papež se je Cirilu toplo zahvaljeval, da je s svojo gorečo požrtvovalnostjo tako osrečil rimsko mesto.
Slovanska apostola sta se papežu in Rimljanom predstavila v najugodnejši luči. Rimljani so se s svetim spoštovanjem ozirali na sveta brata, ki sta jim prinesla tako svete in dragocene svetinje in s tem Rim priznala za središče vesoljne cerkve. Že po zunanjem nastopu in po prvih vesteh o njunem delovanju so Rimljani spoznali, da imajo pred seboj častitljiva in prevoverna in sveta moža, polna gorečnosti za razširjanje svete vere in za vesoljno cerkeveno edinost.
Staroslovenska legenda pripoveduje, da je sv. Ciril zbujal v Rimu veliko pozornost po svoji učenosti in bistroumnosti. »Rimljani so brez prestanka prihajali k njemu in ga vpraševali o vsem in so dobivali dvojen ali trojen odgovor.«
Grški menihi v Rimu so solunka brata kot rojaka sprejeli z veliko ljubeznijo. Morebiti sta med njimi našla osebne znance iz Carigrada ali z Olimpa. Kadar je v Carigradu nastalo versko preganjanja, takrat so se grški menihi zaupno zatekali v Rim, pri papežu so iskali pomoči v boju za pravo vero. V Rim so večkrat pribežali preganjani grški menihi. Tako je bilo v boju za češčenje svetih poodb v 8 in 9 stoletju, tako je bilo tudi v Fotojevi dobi. Preganjeni patrarh Ignacij se je leta 861 pritožil v Rim. Njegovo pritožbo je prinesel v Rim carigrajski menih opat Teognost. V Rimu je ostal vsaj do leta 868. V Rim pribežalo še več drugih preganjanih carigrajskih menihov. Bili so gostoljubno sprejeti v rimskih samostanih. /se nadaljuje/.
Čiščenje in krašenje cerkve
Preden naročiš in izbereš cvetje za določeno nedeljo ali praznik preberi božjo besedo za to nedeljo ali praznik in se glede na vsebino Božje besede odloči kakšno obliko aranžmaja želiš ustvariti, nato naredi načrt in napiši na papir, koliko cvetov in koliko zenelnja boš potreboval v posameznem aranžmaju. Pomisli tudi na to, katere rože spadajo v našo cerkev, glede na njeno temperaturo in katere bodo hitro ovenele. Poleg cvetja in zelenja pa ne pozabi na gobo in prave posode. Dober načrt je pol opravljenga dela.
Sodelovali so pri krašenju in čiščenju cerkve znotaj in zunaj: Eva Kavčič, Lili Hosta, Bojan Hudobivnik, Matevž Strgar, Tina Gruden – Marucelj, Janez Marucelj, Andreja Marucelj – Štrus, Marko Štrus, Bojan Hudobivnik, Brglez Slavko, Mojca, Rok, Petra, Bojan Hudobivnik, priprava darov na zahvalno nedeljo Silva Žvab, Darja Škrjanc; Iskra Jožica, Iskra Andrej, Iskra Hana, Bojan Hudobivnik, Brglez Petra, Mojca, Bojan Hudobivnik, Tina Gruden Marucelj, Janez Marucelj, Andreja Marucelj – Štrus, Marko Štrus, Rok Treven, Mojca Treven, Brigita Švigelj, Romana Travičič, Polona Štruklej, Katja Matjaž, Maša Poje, Žana Poje, Metka Poje, Petra Poje, Goršič Marija, Goršič Rok, Kovačič Martina, Kovačič Manca, Škufca Jožica, hčerka Jožica Škufca, izdelovali jaslice – Stane Bozja, Rok Treven, Simon Bratina, Mojca Bratina, Martina Zgonc, Andrej Kovačič, Rok Goršič, Goršič Janez daroval smreke, Šeme Slavko, Rigler Janez, Poje Drago, Škufca Jožica, Tomaž Švigelj, Jure Petkovšek – pripravil elektriko, čiščenje – Goršič Marija, Šeme Marija, Martina Zgonc, Meta Poje, Mojca Bratina, Bozja Martina, Bozja Mojca, , Bratina Anja, Škufca Joži st. Škufca Joži ml., Gruden Pavla darovala za cvetje.
Veliko število vas je sodelovalo pri tem pomebnem delu v preteklem letu. Hvala vsem, ki ste svoj čas namenili skupnosti in Bogu, ki je Gospodar vsega. Vsem nam naj bo to delo v blagoslov Bogu pa v slavo in čast. Tudi s tem pričujemo za Njegovo ljubezen.
Niso pomembni ne dogodki ne programi. Pomembno je, da mladino spravite na pot hoje za Jezusom. / Reggieja Joinerja/
Vabilo – Gimnazija Želimlje in Dom Janeza Boska vabita učence in njihve starše na dan odprtih vrat, ki bo v soboto 24. januarja 2026. Predstavili bodo življenje na Gimnaziji Želimlje in v dijaškem domu. Program se začne ob 10 uri in zaključi s prireditvijo, ki se b predvidoma končala ob 12.45. Vabljeni
Međugorska Marija nas vabi k skupni molitvi
Na zadnjem romanju naše župnije oktobra 2025 smo bili kot romarji upanja nagovorjeni , da tudi v naši župniji prisluhnemo sporočili in vabilu međugorske Marije in se vsaj enkrat mesečno zberemo k skupni molitvi pre Najsvetejšim. Međugorski romarjji smo povabljei, da se vsako tretjo soboto v mesecu za dobre pol ure uberemo v naši kapeli (17.20) in srečanje končamo z sveto mašo. V tišini in kratkem odlomku iz Svetega pisma in ob primerni pesmi bomo odpirali srca Jezusu, našemu Odrešeniku, že po ustaljenih vzorcih adoracije – molitve pred Najsveetejšim iz Međugorja.
Okorajžimo se, vzemimo si čas za ljubezen do živega Jezusa v sv. Rešnjem Telesu, da bi kot romarji upanja :
-poglbljali svojo vero v troedinega Boga
-utrjujemo upanje v svojih srcih, da ima naše življenje smisel z Njim v vseh življenskih situacijah
-da odpiramo svoja srca božji ljubezni, da nas ima Bog rad take , kot smo. Međugorska Marija bo naša spremljevalka, sopotnica, šepetlka, da se splača stopiti na pot skupne in osebne molitve.
/Imre, diakon/
Godovi in mašni nameni 19.1. – 25.1. 2026
pon. Makarij………za + Teodor Stojanovič, 30 dan, ob 18 uri
tor. Boštjan………za + Jože Tomšič, obl. ob 7.3o zj
sre. Neža…………za + Marija Gregorič, obl. ob 15.3o DSOŠ
za + Marija Skubic Žgajnar, ob 18 uri
čet. Vinko………..za + Marija Birk, ob 18 uri
pet. Henrik……….za + Janez Zagorc, ob 18 uri
sob. Frančišek……za + Žagar Martina, ob 18 uri
ned. 2 n.ned……..ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Peter Veber, obl.
V sredo ob 19 uri je srečanje za člane ŽPS. Vabljeni!!
V nedeljo 25.1. po prvi maši je občni zbor Karitas za leto 2025/26 v pevski sobi. Lepo vabljeni .





