Oznanila župnije Škofljica, 22.3.2026

 

KORAKI V SMRT ALI V ŽIVLJENJE?

 

Pri maši v pokopališki cerkvi na dan vernih duš je neki kapucinski pater med kratko pridigo, ki se mi je vtisnila globoko v spomin, dejal: »Stopi naprej, stopi nazaj, stopi v desno , stopi v levo, vsaka stopinja je korak bližje smrti.« Smrt ostaja za človeka grozljiva skrivnost. Čeprav ji je sleherni izmed nas vsak dan bližje, se nam zdi, saj vedemo se tako, da je še neskončno daleč, tako daleč, da se nam kot osebni dogodek zdi neresnična.

Misel na telesno smrt nam pogosto dela sive lase; navadno pa se prav malo menimo za drugo smrt, ki je v Božjih očeh, pa tudi v očeh zdravo mislečega človeka hujša: to je duhovna smrt. Tej smrti bi lahko rekli tudi sebičnost, materializem.

Božja beseda današnje nedelje je uglašena na temo: življenje iz božjega duha. Prerok Ezekijel govori o tem, kako lahko Bog tudi mrtve iz grobov povede v obljubljeno deželo potem, ko je vanje dihnil svojega duha. Besede, ki nam jih namenja apostol Pavel, so že bolj razumljive. Kdor živi po mesu, pravi, Bogu ne more biti všeč. Živeti po mesu pomeni živeti po nago-nih, kakor živijo živali. Mi vsi pa smo že ob spočetju, v prvem hipu življenja, prejeli Božjega duha, lastnost, ki nas dela podobne našemu Stvarniku. Pri krstu in potem pri drugih zakramentih smo bili napolnjeni s Kristusovim duhom; duhom služenja, duhom ljubezni do Boga in do soljudi.

Če živimo skladno s tem duhom, smo resnično živi, živimo v polnosti, sicer le životarimo. Bolj ko se trudimo živeti po Kristusovem duhu, bolj postajamo človeški. Trditev, da krščanstvo človeka ponižuje, je povsem brez podlage. Člo-veka lahko ponižuje krščanstvo po lastnem okusu, ki ni ne Kristusovo ne evan-geljsko. Bog hoče, da mu služimo tako, da čim bolj izpopolnimo svojo osebnost. Zato je vsakega izmed nas ustvaril edinstvenega in neponovljivega. in vsak od nas je odgovoren za sleherni svoj korak. Če je pravilen, ga vodi v življenje, če pa je

napačen, pelje v smrt.

/S. Čuk/

Smrt za kristjana Za nas kristjane smrt potem, ko jo je pretrpel Jezus, ni več konec poti, slepa ulica, iz katere ni izhoda, ampak je začetek novega načina bivanja. Vera v posmrtno življenje je domača vsem naravnim religijam. Ta vera izhaja iz zdrave-ga sklepanja: na tem svetu ni pravičnosti v svojem srcu pa nosimo zakon: »Delaj dobro izogibaj se hudega a slabega!«, ki ga nisem vanj. za-pisal sam. Tisti, ki je položil v moje srce ta zakon, bo v drugem ‘življenju zagotovo povrnil vsakomur po_njegovih delih, sicer bi bil ta zakon nesmiseln.

Mar ne joka Jezus z vsemi, ki jokajo?

Jezus ni brez srca, ko gleda naše bolečine. Ko je postal človek, nam je pos-tal podoben tudi v trpljenju in sočustvovanju. Jezus razume ženo, ki žaluje za mrtvim možem; čuti s starši, ki imajo slaboumnega otroka; trpi z deklico na in-validskem vozičku; z nami je in nas ljubi, ko nas pestijo križi in težave življenja.
Križ in trpljenje Križ in trpljenje nista bila namen Jezusovega prihoda na svet. Njegov namen je bil odrešenje, vstajenje in večno življenje. Ni pa druge poti, ki bi vodila do tja, razen tiste, ki vodi z njim čez Oljsko goro in Kalvarijo. Do vseh velikih reči na svetu se pride samo po teh strminah.

Materinski dan, 25. marec 2026

Matere, vaše ime ima poseben zven: tako zaupen, prisrčen, varen, topel —poln spominov in ljubezni, poln nežnosti in skrbnosti. Pri vas je dom, je domovina.

Kje je sreča, če ne pri vas? Od Boga ste ustvarjene, da nam poveste, kaj jeprava ljubezen. Šle ste z nami po vseh naših poteh in še vedno hodite z nami po naših poteh, če živite ali ste že umrle. Materinska ljubezen, najzvestejša podoba Božje ljubezni nikoli ne preneha. Rože so samo slabotna zahvala. Vendar govorijo jezik ljubezni. Kdor podarja ljubezen, lahko tudi razume skromna znamenja ljubezni.

Materinski dan

Kdaj se mati posebej razveseli? Ko se ji otrok prvič nasme, je. Ko jo otrok pokliče s prvim otroškim pozdravom. Ko sprejme prvi dar iz rok svojega otroka

Kdaj je mati posebno žalostna? Ob joku svojega otroka, ki ga ne more razumeti. Ob bolečini svojega otroka, ki mu ne more pomagati. Ob smrti svojega otroka.

Kaj je mati svojemu otroku? Prva pevka, ki mu poje najlepše pesmi. Prva učiteljica, ki mu daje najpotrebnejše nauke. Roža, ki hrani trn zase, a cvet za otroka.

Kaj žrtvuje mati svojemu otroku? Skrb in strah pred otrokovim rojstvom. Dolgo vrsto trudnih dni in prečutih noči. Mnogo dušnih in telesnih bolečin.

Česa mati ne pozabi? Ponižanja in zaničevanja, ki zadene njenega otroka. iz gube ljubljenega otroka. Bridkosti nad nepokornim in nehvaležnim otrokom.

Ne pozabi svoje matere! Ob dnevu, ko je mati zagledala luč sveta. Ob dnevu, ko je v lepih upih sklenila svojo poročno zvezo. Ob dnevu njene smrti!

ZAHVALA MATERAM Mati gladovala si, da smo mi lahko jedli. Mati, bedela si, da smo mi lahko spali.. Mati, molčala si, da smo mi lahko pripovedovali.

Kaj bi svetovali človeku za dobro spoved? To vprašanje je postavil novinar papežu Frančišku.
Resno naj se zamisli nad tem, kako živi pred Bo gon nad svojimi občutki, mislimi in dejanji. Iskreno naj pogleda sebe in svoje grehe, jih prizna in se pusti Bogu presenetiti, začuditi. Da bi nas lahko Bog napolnil z darom svojega neskončnega usmiljenja, se moramo najprej zavedati, da smo ga potrebni. Zavedati se mo-ramo svoje praznine, svoje bede. Ne smemo biti ošab-ni. Velikonočna spoved bo v petek 27. marca ob 19. uri. Na razpolago bodo trije tuji spovedniki. Vzemimo si čas za svoje duhovno razpoloa ženje, za notranji mir, za duševno zdravje, za velikonočno praznovanje.

Skrbimo za naravo —okolje doma

Lepota narave je neizčrpna, predstavljajmo si samo ne-kaj stvari v naši okolici: sončni vzhod in zahod, potovanje oblakov po nebu, potoke, močvirja, cvetlice in njihove bar-ve, povsod veliko vznemirljivega in polno drugačnosti. Tudi narava je za nas učiteljica. V soboto 28. marca vas vabim k čiščenju okolice cerkve in župnišča. Z čiščenjem bomo za-čeli ob 8. uri. Upamo na primerno vreme. S seboj prinesite kakšno delovno orodje.

V soboto, 28. marca, bo od 9. ure naprej srečanje za Slomškovo bralno priznanje. Mladi vseh let lepo vabljeni!

Godovi in mašni nameni 23. – 29. marca

pon. Rebeka  – za + Anton Korevec, obl. ob 18. uri

tor. Oskar – za zdravje in božje usmiljenje, Gum, o 19. uri

sre. Gosp. ozn. – ob 9. uri za + Dominik Tominec

 – ob 18, uri za ++ starše, brate in sestre Gruden

Čet. Larisa  za + Ivanka Torne, obl., ob 18. uri

Pet. Rupert –  Marija Brglez, ob 19. uri – spovedovanje

sob. Bojan – za zdravje v Čast MB, ob 18. uri

Ned. cvetna – ob 8. uri za žive in mrtve farane

      – ob 10. uri za + Alojzij Slak

Zjutraj berejo pasijon redni nedeljski bralci. Vabljeni!