Oznanila župnije Škofljica, 26.4.2026
SMRT SV. CIRILA
Ciril je bil rahlega zdravja. Pred odhodom na Moravsko je tožil, da je »utrujen in bolehen«. Misijonska pota po Moravi in Panoniji ter težave rimskega potovanja so še bolj zrahljale njegovo zdravje. »In prestal je mnoge težave in padel v bolezen.« Verjetno je, da se ga je lotila mrzlica. Staroslovenska legenda nadaljuje:
»In ko je več dni trpel bolezen je nekega dne videl božje javljanje (videnje) in pričel peti tako: »Moj duh se veseli in srce poskakuje, ko mi pravijo V hišo Gospodovo pojdemo (Psalm 121). In oblekel je častitljivo (praznično cerkveno) obleko in tako prebil ves tisti dan, veselil se je in rekel: ,Odslej ne bom več služil niti cesarju niti niti komu drugemu na zemlji, marveč samo Bogu vsemogočnemu. Naslednji dan je oblekel sveto meniško obleko, in k luči je pridejal novo luč in sprejel (meniško) ime CIRIL. In v meniški obleki je prebil 50 dni.«
Vstopil je torej končno v samostan in postal menih. Bil je sicer že prej v samostanu, a ker je moral biti vedno pripravljen za razna poslanstva v službi grškega cesarja, se prej še ni zavezal z redovnimi obljubami. To je storil pred smrtjo v Rimu. Spremenil je svoje krstno ime Konstantin in si nadel redovniško ime Ciril (grško Kyrillos), ki se po tedanji grški navadi v grškem jeziku pričenja z isto črko kakor prejšnje krstno ime. S tem je izpolnil svojo davno željo po redovniškem življenju, od katerega ga je prej zadrževala zavest dolžnosti, da mora služiti cesarju, ker je bil na dvoru vzgojen. To moremo sklepati iz besed: »Odslej ne bom verč služil cesarju.« Verjetno je, da je že več mesecev bolehal, preden je vstopil v samostan. To je bil zopet en vzrok, zakaj se sveta brata nista kmalu po posvečenju učencev vrnila iz Rima.
Na bolniški postelji se je mnogo razgovarjal z dragim bratom Metodom. Telesno je bil oslabel, a duh je bil še krepak. Potrtega brata je tolažil in bodril naj vztraja v misijonskem delu. Misli so jima poletavale tja na vzhod v domovino in nameniško goro Olimp. Metod je bratu razodel, da sam ne bo mogle nadaljevatitako težavnega misijonskega dela in da se bo vrnil nazaj v samoto ob Olimpu. Toda umirajoči Ciril ga je prosil in rotil: »Glej dragi brat, midva sva bila tovariša, orala sva eno brazdo, in jaz padam na njivi, ko sem dokončal dni svojega življenja, ti pa močno ljubiš goro Olimp; toda prosim te, nikar zaradi meniške gore ne zapusti svojega misijonskega polja, da boš tem bolj mogel biti zveličan. » Junaški umirajoči Ciril je torej svojega brata pri zveličanju njegove duše rotil, naj ne zapusti Slovanov. Tako se poslavlja apostol od apostola.
Brez dvoma sta se v zadnjih pogovorih z nežno ljubeznijo spominjala drage matere in njene želje, naj preživeli brat truplo umrlega brata prinese v domači samostan ob Olimpu.
Ciril je že od mladosti ljubil molitev, pogovor z Bogom. Zadnje dni svojega življenja je hotel posvetiti Bogu in molitvi. V obliki molitve je dajal zadnja naročila svojim učencem. Staroslovenska legenda navaja daljšo molitev, ki jo je umirajoči Ciril molil neposredno pred smrtjo. V tej molitvi so pač preprosto povzeti zadnji Cirilovi opomini učencem in njegove molitve za ljubljeno čredo. Iz te molitve se vidi, da je bil Ciril duša slovanskega misijonskega podjetja in da je še na smrtni postelji vneto bodril potrte učence in dvigal skoraj obupanega brata Metoda.
Pomagajmo preživeti in živeti.
Akcija je predvsem – podpori ljudem z nizkimi prihodki, pomoči starejšim in trajno nazaposljivih v Sloveniji. Razmere, ki ljudi pripeljejo na Karitas močno vpivajo na njihovo življenje in dostojanstvo. Življenjski stroški za mnoge predstavljajo veliki in preveliko breme za življenje. Revščina ne izbira. Ljudje z nizkimi dohodki imajo tudi večkrat omejen dostop do zdravstvenih in socialnih storitev, ter tudi man možnosti za napredovanje (otroci, mladina ali pa tudi starejši).
Na Karitasu skušamo z pomočjo mnogih tem ljudem vrniti veselje in pogum do življenja, da jih poslušamo, usmrjemo pri reševanju njihovih stisk, vklučujemo tudi kot prostovoljce v svoje delo in se skupaj učimo različnih spretnosti ter jim pomagamo na najrazličnejše načine. Hvala vsem, ki tudi čez leto pomagati pri reševanju revščine v vaši župniji in v naši domovini, spodbujate prostovoljstvo in se vključujete v delo Karitas na svojem področju – vaši, župniji, občini, okolici…
Na romanje – Limbarska gora pri Moravčah
DRUŽINSKI DAN
Mlajša zakonska skupina vabi vse družine naše župnije, da se srečamo 17. maja in skupaj poromamo na Limbarsko goro. Pot je nezahtevna in primerna tudi za družine z vozički. Več informacij in možnost prijave boste našli na plakatih v avli in letakih pri kiosku.
Drugi vat. Koncil je Cerkev rad poimenoval »potujoče božje ljudstvo« in s tem nakazal, da je vsa Cerkev kakor romarica na poti v »nebeški Jeruzalem« Zato naša romanja tudi danes lahko kristjanom pomagajo do večje zavesti, da nimamo tukaj stalnega mesta, ampak iščemo prihodnjega.
Romanje je najprej pomenilo prelom s svetom, odhod iz domačega kraja. Romanje je najprej pomenilo potovanje brez natančno določenega cilja, vendar so romarji kmalu poskušali priti v kraje, ki so bili posvečeni z Jezusovim delovanjem ali pa so imeli relikvije svetnikov. Na vrhu Limbarske gore je postavljena cerkev sv. Valentina, postavljena 1735. Zasnoval naj bi jo Gregor Maček. Vabljen družine za svetovni dan na Limbarsko goro. Ura in odhod bosta še sporočena.
Koliko maš sme duhovnik darovati na dan?
Med tednom lahko duhovnik praviloma daruje le eno mašo na dan. Če pastoralne potrebe narekujejo /upravičen razlog je npr. poročna ali pogrebna maša/ in z dovoljenjem škofa, pa lahko med tednom redno daruje tudi drugo mašo. Duhovnikom, ki opravljajo več župnij, je ob nedeljah in zapovedanih praznikih dovoljeno, da opravijo tudi dve ali tri maše. Dar za drugo (lat. binacijo ali tretjo (lat. trinacijo) mora duhovnik oddati na škofijo za namene, ki jih določi škof. Te dni sem oddal mašne namene, da se maše darujejo drugje za: +Jakob Rigler x 2, za + Ana Strgar x 5, za + Marjan Dolinšek, za + Marjan Strupih, za + Tomaž Gorišek x 7, za + Anica Debelak x 2 , za + Dominik Tominc, za + Anton Kraljič x 3.
Vsem darovalcem se zahvaljujem za mašni dar. Naših bratov in sester pa se spominjajmo pri vseh mašah pri katerih smo tudi sami udeležujemo in pri njih sodelujemo – z molitvijo, s poslušanjem božje besede, z petjem, skratka sodelujemo pri maši z veselim srcem in ljubeznijo do našega Odrešenika.
Šmarnice
Najlepši mesec v letu je posvečen Mariji, ki jo kristjani častimo v tem mesecu z posebno pobožnostjo – Šmarnice. Tako se imenujejo tudi drobne cvetke meseca majnika, ki čudovito dišijo, imajo mačan vonj in jih radi postavljamo tudi pred Marijono poodbo v domači hiši, pa tudi v cerkvi ali v kapelico ali križu ob poti. Ta pobožnost nam pomaga, da se radi ustavimo ob liku naše duhovne matere Marije in tudi ob vzklikih , ki jih izpovedujemo v litanijah Matere božje. Vabljeni . Več prihodnjič.
Godovi in mašni nameni 27.4. – 3.5. 2026
pon. Jaroslav………za + Milena Mušič, ob 19 uri
tor. Vital……………za + Dominik Tominc, ob 7.3o zj.
sre. Katarina………za + Peter Tomažič, ob 19 uri
čet. Pij……………… za + Leon Henigman, ob 20 uri Gum
pet. Jožef……………za + Pavel Strle, ob 9 uri
sob. Atanazij………za duh. in red. poklice, ob 7.3o zj
za++ priporočene v molitev, ob 19 uri
ned. 5 vel.n……….ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Karel, Marija Lani
Ko sem pred Veliko nočjo obiskoval bolne brate in sestre, sem jim sporočal ,da se vidimo v začetku meseca junija. Lepo preživljajte mesec majnik tudi ob poslušanju šmarnic na radiju Ognjišče.
