Oznanila župnije Škofljica, 25.10.2026
MOLITEV POSTANE BOLJŠA
Z vsem srcem prepevajte in slavite Gospoda! V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse (Ef 5, 18 – 20).
V vseh časih je v cerkvi pri petju sodelovalo tudi ljudstvo. O tekšnem sodelovanju govori že sv. Pavel (Kol. 3,16). Po prepričanju sv. Avguština petje »tako koristi dušam, da se razvnamejo v pobožnosti in da čustva okusijo božjo ljubezen… Nikakor ne vidim kaj boljšega, kaj koristnejšega in kaj svetejšega bi mogli delati zbrani kristjani. Medtem ko so v prvih krščanskih časih pri bogoslužju vsi peli , je v poznejših stoletjih zaradi latinščine petje ljudstva pri bogoslužju nazadovalo. Ljudje so peli pri različnih pobožnosti cerkvene ljudske pesmi, a te pesmi redno niso mogle biti liturgične. Latinskega petja pa se ljudje kar niso mogli oprijeti.
Petje cerkvenga pevskega zbora je zaradi izbranih pevcev kvalitetnejše in omogoča izvajanje bolj dovršenih pesmi kakor petje vse cerkve. Vendar ima pri naši molitveni povezanosti z Bogom petje vse cerkve še poseben pomen.
Kadar vsa cerkev dobro poje, vsa cerkev na poseben način moli. Zaradi petja postane molitev prijetnejša. Papež Pi XII je v okrožnici o cerkveni glasbi leta 1955 zapisal lepe besede o vrednosti petja cerkvenih ljudskih pesmi. »Kadar jih pri verskih slovesnostih vsa množica poje kakor iz enega grla, na silen način dvigajo duše vernikov k vzvišenim rečem.« Papež pravi, da morejo te pesmi krščansko ljudstvo napolniti s pristno pobožnostjo. Skupna pesem ni samo glas ustnic, ampak je in mora biti najprej glas src. S takšno pesmijo zbrano občestvo najučinkoviteje hvali Boga, se mu zahvaljuje in ga prosi za različne dobrine.Petje domačih cerkvenih ljudskih pesmi vodi ljudi k premišljevalni in kontemplativni molitvi. Človek je pozoren na vsebino besedila, obstane ob eni misli, ob enem samem čustvu in se da prežeti od te misli, od tega čustva. Glasbeni strokovnjaki ugotavljajo, da zaprta in popolnoma pravilna klasična oblika kitičnih pesmi izvrstno pomaga , da se človek potopi v vsebino pesmi. To velja že za vsebino cerkvenih pesmi, še v večji meri pa za skupno petje cerkvenih ljudskih pesmi. Pesem se dotakne globine duše mnogo bolj kakor samo govorjena beseda. Za premišljevalne in kontemplativne molitve je veliko boljša kakor ustna molitev ali pridiga. Marsikdo si težko vzame čas za premišljevalno molitev. Sodelovanje pri cerkvenem ljudskem petju pa mu omogoča meditacijo in celo kontemplacijo. Potrebna je zbranost, zavest božje navzočnosti in odprtost za božjo govorico in delovanje božje milosti. Ko vsi zbrani verniki pojejo, vsi oznanjajo. Najprej sami sebi, hkrati pa tudi drug drugemu.
Med zadnjo vojno v Sloveniji 1991 je grozil zračni napad. V nekem oddelku ljubljanske bolnice so bolniki na posteljah, ki so jih iz sob prepeljali na hodnik, začeli prepevati Marijne pesmi. Bolnik, ki je bil takrat v tej skupini, je pozneje pripovedoval, kako blažilno je to delovalo na vse bolnike. Občutili so bližino božje Matere Marije.
Kot udje Kristusovega skrivnostnega telesa imamo v Cerkvi pri liturgiji vsak svojo vlogo. Tisto kar pripada ljudstvu naj poje vsa cerkev.
SKRB ZA SPOŠTLJIV POGREB IN SPOMINSKO OBELEŽJE
V mesecu februarju 2026 je v Domu Danijela Halasa v Velik Polani umrl naš župljan Marjan Strupih. Ker ni imel svojcev so za njegov pokop poskrbeli člani župnijskega Karitas na čelu z Marijo Kraškovic, diakon Imre Jerebic, Anica Marolt, gospod župan Primož Cimerman in župnik Jože Tominc. Gospod Marjan Strupih je bil pokopan v domači župniji na pokopališču Trate. Pred kratkim pa je dobil tudi nagrobni spomenik, za katerega so sredstva v večini namensko darovali. Grob bo v prihodnje namenjen tudi za pokop drugih župljanov, ki se bodo poslovili brez sorodnikov.
Župnijska Karitas se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so omogočili to spominsko obeležje in tudi kamnoseku gospodu Antonu Rebolju, ki ni izstavi računa za izdelevao in napis ter svoje delo namenil kot dar za izvedbo tega projekta.
Župljane prosimo, da ob obisku svojih pokojnih na pokopališču Trate v svoje molitve vklučite tudi našega pokojnega Marjana Strupiha.
Zahvala ob misijonski nedelji
Zahvala vsem duhovnikom, diakonom ketehistom, misijonarjem, molivcem vsem dobortnikom in darovalcem, ki čutite z misijoni. Brez vašega dolgoletnega navdušenja in gorečnosti, molitev in daritev za misijone bi naši misijonarji ostali brez zaledja in zaslombe pri njihovem delu. Naj vam Bog poplača za ves trud in naj obilno blagoslovi vaše misijonsko poslanstvo v domovini.
Ravnatelj misijonov Gregor Bregar
Vsi veoučenci imajo teden dni počitnic. Naberite si novh telesnih in duhovnih moči. Mnogi rečejo – » imate krompir«.
MOLITVENA URA ZA RAJNE NA POKOPALIŠČU, 31. 10.
Bliža se praznik vseh svetih in s tem tudi možnost, da še intenzivneje molimo za naše rajne. Lepa priložnost bo v soboto, 31. oktobra, ko se bomo ob 18. uri zbrali pri sv. maši, po njej pa s prižganimi svečkami, ki jih dobite v cerkvi, v procesiji odšli na pokopališče. Med potjo bomo molili rožni venec in prepevali, na pokopališču pa prisluhnili krajšemu premišljevanju in besednemu bogoslužju. Ob koncu vsi lepo vabljeni, da se s spominom na umrle, ki so že pri Očetu, prijetno družimo ob čaju in piškotih.
Praznik Vseh svetih 1.11. 2026
Vera v vstajenje mrtvih je bistvena vsebina krščanskega oznanila. Z vidika vere je smrt tudi »konec človekovega zemeljskega romanja, časa milosti in usmiljenja, ki nam ga Bog pdarja zato, da bi svoje zemeljsko življenje uresničili po božjem načrtu. O tej skrivnosti nam posebej govorijo tudi sveti, ki se jih bomo spominjali na ta dan pri sv. daritvi. Sv. maša bo ob 9 uri in popoldne ob 14 uri. Po tej maši bomo šli na pokopališče, kjer bomo molili za vse rajne.
Vernih duš dan bodo sv. maše: ob 8 uri v Lanišču, ob 9 uri na Gum. in ob 18 uri na Škofljici. Vabljeni!
Godovi in mašni nameni 26.10. – 1.11. 2026
pon. Lucijan…….za + Branko Tomažič, obl. ob 18 uri
tor. Sabina…za + Frančiška in Janez Tominc, obl. ob 7.3o
sre. Simon……..za + Marija Jambrovič, 30 dan, ob 18 uri
čet. Linda………v zahvalo Mariji, na Gum. ob 18 uri
pet. Marcel……..za + Edvard Krampelj, obl. ob 18 uri
sob. Volbenk……za + Jožef Tomšič, ob 18 uri
ned. Vsi sveti…..ob 9 uri za žive in mrtve farane
ob 14 uri za ++ priporočene v molitev
V novmbru čistijo cerkev – Žagarska, Ahlinova, Habičeva in Ul. J. Petriča- veliko pripomore dogovor in zavest da smo del župnije Škofljica. Se čutim odgovornega?
