Oznanila župnije Škofljica, 29.9.2024
UPANJE NE OSRAMOTI
Papež Frančišek si je za sveto leto izbral geslo »Upanje ne osramoti. Osrednje sporočil sv. leta je upanje. Povabljeni smo, da poglobimo svojo vero, poglobimo svojo molitev, več molimo. S tem bomo utrjervasli tudi svoje upanje v Boga, danes, ko se svet sooča z mnogimi izzivi.
Upanje v krščanstvu ni optimistično pričakovanje niti pasivno čakanje, temveč je aktivna živa vera, ki vpliva na način, kako živimo in delujemo v svetu. Sv. Pavel je v Pismu Rimljanom zapisal: »Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v moči sv. Duha polni upanja. Upanje je ukoreninjeno v veri v BogaOčeta in njegove obljube. Potrdil nam je to v Sinu in z njegovim vstajenjem in po njem je bila izlita božja ljubezen v naša srca, iz katerega se rodi upanje. S krstom smo deležni življenja Jezusa Kristusa, ki se v nas razvija. Z molitvijo se odpiramo njegovemu duhu ter v sebi utrjujemo upanje, ki ni omejeno na zemeljsko življenje temveč nas usmerja v večno življenje.
V osrčju molitve je komunikacija. Gre za dialog, ki presega naše običajno izražanje, saj vsebuje iskreno odpiranje svojega srca Bogu, ki je navzoč povsod in špresega vse in nihče ga ne more objeti. Molitev je čas, ko se zavemo, da v njem živimo, se gibljemo in smo, da nas ljubi z večno ljubeznijo. Ta neposredna komunikacija krepi osebni odnos z Bogom po Jezusu Kristusu in sv. Duhu. Ni nobene situacije, ki bi bila tuja in nebi bil v njej z nami kot naše upanje.
Molitev ima tudi mnočno skupnostno dimenzijo. Ko se zbiramo pri skupni molitvi, bodisi v cerkvi, doma ali na javnih krajih, se krepita občutek in zavest povezanosti v Jezusu Kristusu, da smo v njem resnično bratje in sestre in skupnega upanja. V jubilejnem letu bo mnogo priložnosti zanjo, ko bomo skupaj iskali božje usmiljenje in upanje, ki presega vse kulturne in geografske meje. Skupne molitve, bogoslužja in in romanja so vedno priložnost, da se medsebojno spodbujamo in si pomagamo ohranjati upanje v vsakem trenutku življenja. Tudi v težkih časih, kot je sedanji, ko nas bremenijo mnoga vojna žarišča po svetu, številni begunci, ekološke krize ipd.
Poleg osebne in skupnostne duhovne rasti pomeni molitev temelj za družbeno delovanje. Vodi k dejanjem ljubezni in pravičnosti v širši skupnosti, ki presega družinske, narodne in celinske meje. Vodi h konkretnim dejanjem, ki izražajo ljubezen do vseh, zlasti do najbolj ranljivih in obrobnih. Prava molitev nam daje moč, da ne le upamo na boljši svet , ampak tudi delamo za skupno dobro in skupni dom ter si prizadevamo za bratstvo in sestrstvo v vsakim človekom , in ne samo s katoličanom.
V tišini in molku moremo najti prostor in čas za poglobitev svoje vere, iskanja miru in predvsem utrjevanje upanja, ko smo z Bogom vsaj 15 minut, brez notranjega in zunanjega govorjenja, ponavljanja molitvenih obrzcev, nam omogočaglobko osebno izkušnjo Božje ljubezni tam, kjer smo.Lahko pa v duhu ponavljamo v sebi »Oče«, da nam misli ne begajo in smo tembolj osredotočeni na Očeta. Pomaga nam, da premagamo tudi svoje osebne skrbi in se povežemo z Bogom za ves svet. V njej se naučimo vse predati Bogu in obnovi naše upanje.
Ritmična molitev – Traja lahko od 15 minut do ene ure, ponavljamo samo eno besedo /Oče, križ, Ljjubezen, Jezus, sv. Duh, usmiljenje, vera, upanje../ ali pa tudi preprosti stavek »Upanje ne osramoti, Jaz sem luč življenja, Gospod je moj pastir, Gospod je upanje mojega življenja…/ Tako smo z Bogom, ki je vir našega upanja. Smo z njim v katerem »živimo, se gibljemo in smo.«
Najpomembnejše je, da se prepustimo Sv. Duhu in njegovemu vodstvu. Tudi tokrat na koncu molitve delimo z Očetom po Sinu v Svetem Duhu, kar nam je bilo podarjeno med njo.
VAŽEN JE KONEC TEDNA
Maševal ni župnik, ampak nek drugi duhovnik, ki se ni ubadal s tem, da bi se predstavil. Nekako je predvideval, da vemo, kdo je , a to niti ni bilo pomebno. Kdo je on ali kaj je hotel povedati, se je zbranim zdela popolnoma nepomembna stvar. Izkazalo se je, da je bil misijonar na obisku, ki je hotel zbrati sredstva za svoj misijon, čeprav ni niti z besedo povedal ničesar o njem.
Začel je takole: »Vaš duhovnik ima vas rad, zato mi je naročil, naj ne govorim več kakor pet minut.«
Moški pred mano je le na pol šepetaje pripomnil: »Če bi nas res imel rad, bi vam rekel, da utihnete.« Pridigar je nato nadaljeval s sklicevanjem na drug evangelij od tistega, ki smo ga pravkar slišali, kar je običajno jasen znak mehaničnega govora. Kaj kmalu je postalo jasno, da poslušamo prav to. Potem je povedal vrsto dolgočasnih šal, nato pa začel vzbujati krivdo zaradi lačnih otrok. (Mogoče je pa kje pomagal hraniti otroke.)
Istočasno so mežnarji delili kartice zaobljube za zmanjšanje krivde in v podporo misijonu. Navodila, kako izpolniti kartice, so zavzela ostali del pridige (ki je trajala še enkrat dlje od obljubljene dolžine). Situacija je bila taka: praktično nihče ni bil pozoren; strmeli so v strop, strmeli so v tla, pogovarjali so se med seboj, hitro so ošvrknili kartico in jo na to vrgli na tla, skratka, prav nobene pozornosti niso namenili predstavitvi in kolikor sem videl sam, sploh nihče ni naredil zaobljube.
Nato smo zdrveli čez preostanek maše, kot da bi stavba gorela. Ko sem se po obhajilu vrnil na svoj sedež, je bil skoraj celoten predel izpraznjen. Končno smo bili preostali verniki preplavljeni z vrsto oznanil, ki so v bistvu , prav neverjetno, še enkrat pozivala k zbiranju sredstev, tokrat za samo župnijo. Namesti ozdrava nah gremo v miru in služimo Gospodu ali oznanjamo evangelij je duhovnik pri odslovitvi dejal: »Ne pozabite na hišo palačink.«
NCNG + Vida Korošak
Smrt je odhod k gledanju. Evangelij pravi, to je ura ko pojde človek s tega sveta k Očetu (Jan 13,1). Smrt ne uniči vsega človeka. Če razkroji snov, ostane duh nedotaknjen; če pokosi telo, sprosti dušo. Pesnik Tagore imenuje smrt »božanski trenutek, ki prinaša veliko rojstvo.
Ob smrti naše drage sestre Vide so darovali za sv. maše in za cerkev: vaščani Gorenjega Blata, Jože Okoren z družino, Branko Hrovat z družino, nečaki Marjanca, Jožica in Peter.
Kolikor nam je dano življenje, ga hvaležno sprejmimo in pošteno preživimo po božji volji in v pričakovanju Gospodovega prihoda. Hvala darovalcem.
Učbeniki za veroučence – cena 2024/25
Veroučenci imajo delovne zvezke, ki jih prinašajo k veroučnim uram in tudi redno delajo domačo nalogo. Veroučenci se s tem tudi učijo in si stvari tudi bolje zapomnijo. Če otrok – veroučenec nima naloge, ga ne morem ocenit in tudi ne izdati spričevala. Starši večkrat poglejte kako sin ali hčer izpolnjuje svoje dolžnosti tudi do veroučnih ur.
1 razred delovni zvezek 15€ 2 raz. del. zv. 15€
3 raz. del. zv. 15€ 4 raz. del. zv. 17€
5 raz. del. zv. 17€ 6 raz. del. zv. 17€
7 raz. del. zv. 11€ 8 raz. ima knjige lani
9 raz. ime knjige od lani. Liturgični zvezek cena 4€;
Mavrica za eno leto 59€; Najst 39€
Godovi in mašni nameni 30.9 – 6.10. 2024
pon. Hieronim……..za + Janja Gabrijel, 30 dan , ob 18 uri
tor. Terezija………..v zahvalo, ob 7.3o zj.
sre. Angeli…………..za + Vida Korošak, 7 dan, ob 18 uri
čet. Gerard………za + Franc Gruden, obl. Klan. ob 18 uri
za + Sajovic Anton, ob 19 uri na Gum.
pet. Frančišek…..za + Goršič Marija, obl. ob 18 uri
sob. Favstina…….za + Boštjan in Kaja Bučar, ob 18 uri
ned. 27 ned……..ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Pavla in Jože Tomažič
V sredo vabljeni k polurni molitvi po namenu sv. očeta.
V mesecu sta prvi petek in sobota – vabljeni k zakramentom
V oktobru molimo pred sv. mašo rožni venec.
V torek ob 15 uri bo pogreb + Ivana Sobočan iz ul Jerneja Petriča. V ponedeljek pred mašo bomo molili zanj. Od njega se bomo lahko poslovili v torek od 12 ure naprej. + Ivana priporočam v molitev.
V petek bom obiskal bolne brate in sestre na domovih.
Med tednom bodo maše poslej ob 18 uri. Lepo vabljeni k sv. daritvi.
