OZNANILA ŽUPNIJE ŠKOFLJICA, 15.6.2025

 

MOJA, TVOJA, NAŠA CERKEV

 

Prijetno je potovati po naši slovenski zemlji, saj nas na vsakem  gričku pozdravlja cerkev, ki se s svojim zvonikom dviguje proti nebu in z svojo bogato natranjostjo dviga duha navzgor. Ko stopimo v cerkvico se nam mnogi sveti predstavljajo s svojo barvitostjo življenja in tudi ti nam s svojimi življenskimi izkušnjami dvigajo duha. Okrog tisoč župnij je na slovenskem in če samo te glavne oltarje pogledamo, se nam bo odkrivala mogočna zgodba krščanstva pa tudi naše slovenske zgodovine. Ko občudujemo to delo naših in umetnikov sveta se nam v srcu prebudi hvaležnost, presenečenje, kaj so zmogli umetniki in tudi tisti, ki so nam postavljeni v zgled na poti naše vere. Obogateni lahko potujemo naprej.

Te velike zaklade naše dediščine občudujejo tudi mnogi neverni, tisti, ki pridejo po naključju v cerkev, ali morda ob kakšnem večjem dogodku v kraju. Vsi pa vemo, da cerkev ni muzejska stavba, kjer bi spoznali in odkrivali umetniške stvaritve ampak je kraj – sveta zemlja – kjer med nami prebiva  in se razodeva Bog. V zakramnetih, bogoslužju, branju božje besede, v liturgiji, v molitvi, pesmi, v tihoti…

Mnoge naše župnijkse cerkve in tudi podružnice pa so danes velikokrat zaprte zaradi tistih nekaj nepridipravov in smo zaradi veliko lepega  prikrajšani vsi drugi. Stojim pred vrati in imam čuden občutek, da mi je zaprta pot do Boga.

Cerkev smo ljudje. Župnija so ljudje, soseska smo ljudje. Zato Cerkev nikoli ne bo popolna. Prav je da dela korake h Kristusu. Vedno se moramo vračati k viru.

Sveti Janez Vianney ni imel posebnega pastoralnega načrta. Boril se je za osebno svetost, Bogu je bil blizu. Vse drugo je prepustil Bogu. Ljudje so čutili, da je povezan z Bogom, da je on božji mož. Čutili so, da jim prinaša Boga.

Cerkev naj bi bila odprta za vse, naj bi bila vsem  kot topla dlan, ki spodbuja, zdravi rane, tolaži in prihaja na pomoč, seveda pa daje prednost duhovnemu pred gmotnim, božjemu pred človeškim, življenju pred smrtjo. Cerkev je sredi sveta, a ne sme biti kakor svet.

Cerkev mora biti kvas in sol. Saj potem posredno postane  kruh. Kvas prekvasi testo in tako deluje v ljudeh, ko uživajo kruh. Kakšne konkretne korake naj dela  Cerkev. Ohranjati to kar je dobrega, obenem pa je potrebno uvajati novo, iskati nove poti, nove oblike, nove možnosti nagovarjanja ljudi.

Kdo naj vse to dela? Duhovnik? Marsikaj in veliko bolje lahko naredijo laiki. Vsekakor je potrebno skrbeti za laiške sodelavce, jih vzgajati, oblikovati, spremljati. Imeti zanje odklenjena vrata. Sodelavci so bili že prej in so danes. Če so to bili včasih predvsem cerkovniki, ključarji, organisti…so danes potrebni tudi animatorji, voditelji različnih skupin. Zanje je potrebno poskrbeti na različne načine, pa tud sami morajo pri tem sodelovati z dobro voljo – delam za skupnost za naš narod. Nič ne pomaga strokovno usposobljen katehet, če svoje vere ne živi, če nima osebnega odnosa do Kristusa. Tak bi delal le škodo. Potrebno je ohranjati stik s Cerkvijo. Ti laiški sodelavci pa naj bi bili v glavnem prostovoljci, ki dobijo nagrado za svoje delo, ne pa plače. Kajti cerkev nima možnosti, da bi zaposlovala ljudi, da bi bila delodajalec. Da bi ljudem omogočala preživetje. Svojo poslanstvo naj bi opravljali kot Kristusovi sodelavci, kot njegove priče.

Kako naj Cerkev služi ljudem v treh  osnovnih področjih svojega delovanja:

A/ področje oznanjevanja – izobraževati, vzgajati laike – voditelji različnih skupin in združenj – približati krščansko oznanilo

B/ področje liturgije –pomagati ljudem k osebnemu odnosiu do Boga, Gospod nauči nas moliti

C/ področje diakonije – potrebna je duhovna in materialna pomoč. Potrebno je biti s človekom.

 

Če narediš narediš nekaj za mojega otroka…

 

Čeprav je vaša župnija drugačna, sva midva trdno prepričana , da je največja priložnost za Cerkev, da se poveže z oddaljenimi v »Timoniemu«, da jim nudi pomoč pri njihovih družinah. Najina prijateljica Carol rada pomaga in pravi: »Če narediš nekaj za mojega otroka,narediš nekaj zame.«

Seveda zagotavljamo potrebno pripravo na zakramnete in v prihodnjih poglavjih bova obravnavala naše veroučne programe za otroke. Tu pa želiva spregovoriti le o nedeljskih programih, ki smo jih razvili za otroke.

Prizadevamo si, da so vsi naši programi varni in da imajo vsi naši sodelavci preverjeno ozadje in potrebne lastnosti za zagotavljanje varnosti otrok. Hočemo, da so naši programi dostopni  novim obiskovalcem in gostom, ki pridejo prvič, zato nimamo vpisa in otroci preprosto lahko samo pridejo. Upamo, da uživajo v času z nami in da si želijo priti nazaj – čisto okje, da jim je v cerkvi zabavno. Starši in stari starši vedo, da je za njihove otroke preskrbljeno, in se med tem lahko sprostijo in uživajo v odmiklu od svojih otrok ter sami polno vstopijo v slavljenje.

Za naše najmlajše želimo le to, da je cerkev kraj , kjer vedo, da jih poznajo in so ljubjeni, kraj kamor radi pridejo. Toda to ni varstvo. Že od prvega obiska dalje otroci slišijo božjo bessedo, pojejo slavilne pesmi in poslušajo lutkice, ki pripovedujejo  svetopisemske zgodbe, kar je zanje nedeljsko »sporočilo«. In niso v vrtcu. So v slavilnem okolju in se učijo od drugih, otrok in odraslih, kako naj slavijo. Otroški svet je odprt pri vsaki maši za otroke.

Koraki, ki jih lahko izvedete v vaši župniji:

a/imate neko sobo, ki bi jo lahko uporabili za otroke – za eno mašo

b/očistite ta prostor

c/poskrbite za varnost otrok

č/priskrbite potrebščine

d/zaposlite animatorje – vzgojitelje

NCNG + Marija Gregorič

»Ko bom umrl, me zakopljite v zemljo  skuapj z mojo kitaro,«je žežel pesnik Lorca. In imel je prav. Vse kar nam je plemenitilo naše srce in nas osrečevalo na zemlji, bomo našli dopolnjeno v nebesih. To potrjuje tudi apostol Pavel. Pokojne  se spominjajo in se zahvajujejo: družina Marinčič iz Glinka, Tone in Marija Kraškovic in družina Krljič iz Zaloga.

Vstali Kristus! On rešuje v življenje, ker je premagal smrt.

Srečelov 2025

Sv. Terezijo iz Kalkute so vprašali: »Zakaj na tvojem obrazu vedno igra nasmeh?« Terezija je tiho odgovorila: »Moje roke brišejo veliko solz.« Zanesliv recept za srečo. Najsrečnejši je tisti, ki osrečuje druge.

Najbrž že izbirate kaj boste prinesli za letošnji srečelov.

Ko se boste odločili , ga že lahko prinesete v župnišče. Z vaš pomočjo bomo mnoge osrečavali, srečni boste vi in tudi mi. Hvala vsem darovalcem!

Župnijski dan 2025  (34 – po vrsti)

Z veseljem se odbor za prireditve pripravlja na župnijski dan. Bo v nedeljo 22.6. po maši, ki je povezana s procesijo sv. RT.  Po maši lepo vabljeni na skupno praznovanje pod našo streho.  Matere in žene boste ta dan z nami, doma ne bo potrebno dvigovati loncev in prižigati plina. Tokrat bodo vam postregli naši kelnarji, kuharji in peki z dobrotami. Zabavali nas bodo tudi glasbeniki, pripravljamo pa tudi igre z tekmovalno vsebino za nagrade. Tudi na srečelov ne bomo pozabili. Povežimo se, veselimo se, spoznajmo se!

Godovi in mašni nameni  16.6. – 22.. 6. 2025

pon. Beno……….za + Marija Gregorič, 7 dan ob 20 uri

tor.   Terezija…..za + Janja Gabrijel, ob 7.30 zj.

sre. Gregor….. v čast MB za zdrajve in za modrost, ob 20 uri

čet.   Sv. RT……..ob 9 uri za žive in mrtve farane

ob 20 uri  za + Peter Tomažič

pet.   Silverij……za + Lucija Marija Kastelec, ob 20 uri

sob.   Alojzij……za + Alojzij Švigelj, ob 20 uri

ned.  12ned……pb 7 uri za žive in mrtve farane

ob 9 uri za + Marija, Alojzij Novak, obl.

Vse tiste, ki pomagate pri procesijo prosim na nedeljo za pomoč!!