Oznanila župnije Škofljica, 28.12.2025

STARŠI KOT UČITELJI  DRUŽINSKE VZGOJE

Starši svoje otroke  duhovno vzgajajo  ob vsaki priložnosti. Ko je Bog poklical Abrahama, mu je povedal, da bo po njegovih potomcih blagoslovil ves svet (1Mojz 12,3). Pojasnil je zakaj je izbral Abrahama: »Izbral sem ga, da bo zapovedal svojim sinovom in svoji hiši za njim, naj se držijo Gospodove poti in naj ravnajo s pravičnostjo in pravico, tako bo Gospod izpolnil Abrahamu, kar mu je obljubil. Mojzes je pozneje še natančneje poudaril  pomembnost tega, da starši učijo svoje otroke o velikih božjih resnicah. Bog je Mojzesu naročil: »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Ponavljaj jih svojim sinovom in govori o njih, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš! Priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za čelni nakit med očmi! Napiši jih na hišne podboje in na mestna vrata« (5Mojz 6,6 -9).

Dom je prva šola. V mnogih pogledih pa je tudi najpomembnejša šola – še zlasti, če deluje pravilno. Otroci imajo priložnost videti, kako njihovi starši v svojem življenju uresničujejo krščanske vrednote. Ko sebe in druge otroke primerjajo  s svojimi in njihovimi starši, spoznajo razliko  med nezrelostjo otroštva in mladosti ter odraslostjo. Priložnost imajo tudi videti razliko med domom, kjer vlada disciplina in nediscipliniranim domom. Večina otrok bo hotela, da v njihovem bodočem domu prav tako vlada disciplina. Otroci bi raje živeli v domu kjer je red.

Starši morajo poseben poudarek nameniti tudi vlogi doma kot šole, kjer se otroci učijo, kako voditi svoj bodoči dom. Večina otrok bo izbrala tak način vodenja, kot ga je videla pri svojih starših, ne glede na to, ali je bil ta dober ali slab. To pogosto tudi drži, če je bilo starševsko vodenje izredno slabo.

Duhovna družina je tudi gostoljubna. Današnja družba postaja vse manj gostoljubna zaradi mnogih tehnoloških pridobitev. Zapiramo se v ozek krog  znancev. To posebej velja za velika mesta. Gostoljubnost je pomebna tema sv. Pisma. Gostoljubnost je naravna  lastnost kristjanov. Biti moramo gostoljubni celo do svojih sovražnikov, nam govori Jezus. Otrokom damo dobro zanmenje če se otroci družijo na domu z svojimi prijatelji. Otrokom dajejo zgled, kako naj tudi sami organizirajo srečanja v poznejših letih. Otroci si tako sami ostvarijo gostoljuben dom.

Dom je tudi kraj duhovne družine in kraj dnevnega bogoslužja. Nekateri menijo, da je za to namenjena samo posvečena stavba. Bogoslužja prvih kristjanov so se pogosto odvijala  po domovih. Dom v svojem običajnem delovanju ponuja veliko priložnosti za to, da se družinski člani ustavijo in posvetijo družinskemu bogoslužju. Pred vsakim obrokom se na primer lahko zahvalijo Bogu za hrano in materialne dobrine. Vsak dan lahko načrtujejo čas za skupno molitev in morda branje sv. Pisma. Veliko družin ugotavlja, da je za to bolj primeren večerni čas, po večerji ali pred spanjem. Družina, ki skupaj moli ostane skupaj. Majhnim otrokom lahko ponudimo knjige, ki na preprost način pripovedujejo o Jezusu. Lahko otrokom povedo določeno zgodbo iz sv. Pisma, nato bo otrok prav rad slišal to zgodbo večkrat, pa jo o tudi sam začel pripovedovati. Pomembno je, da se otrok pogovarja o svetih stvareh, da se vadi govoriti tudi o verskih stvareh, da tudi svobodno sprašuje, kar se mu postavlja pod vprašaj. Modri starši vzpodbujajo  otrokova vprašanja, tudi kadar otroci z vprašanji vzpodbujajo dvom. To je znak rasti in tudi trajne duhovne vzgoje, ki bo otroku pozneje podlaga za življenje. Družina mora biti tudi del večje duhovne družine – Cerkve. Krščanske družine vedo, da njihov pravi dom ni na zemlji, temveč v nebesih pri Gospodu. Ob koncu si postavimo vprašanje: V kakšnem odnosu  morata biti dom in cerkev?

Voditelj bogoslužja Božje besede

V Cerkvi se veliko razpravlja in povdarja, da ima »vsak kristjan pravico do evharistije«.To pomeni, da bi morala škofija poskrbeti dovolj dušnih pastirjev, ki bodo omogočili vernikom, da bodo lahko vsako nedeljo pri maši. Vrh tega pravi Katekizem katoliške Cerkve, ki povzema cerkveno zapoved, da so se verniki dolžnina zapovedane dneve udeležiti evharistije, razen če jih od tega opravičuje resen vzrok ali jim da spregled njihov dušni pastir. Tisti, ki premišljeno opustijo to obveznost, storijo velik greh.« (KKC,čl. 1180)

Če imamo res pravico do evharistije, je prav da se vprašamo, do kolikšne mere smemo govoriti o »pravici do evharistije«, saj Bogu ne moremo postavljati pravnih zahtevkov. Ker absolutne pravice  do evharistije ni, nam Cerkev prihaja naproti, da se lahko tudi tam, kjer ni na razpolago dovolj duhovnikov, verniki vendar le udeležijo nedeljskega bogoslužja Božje besede. Tam, kjer ni dovolj duhovnikov naj se po presoji krajevnega ordinarija pospešuje opravilo Božje besede, ki ga vodi diakon ali tudi za to določen laik. Voditelj, ki sprejema to službo pa naj bo to diakon ali laik, se mora zavedati, da s tem ne pridobi oblasti, ampak, da je s to službo postavljen v služenje občestvu.

Nasveti za krasilce in krasilke

Nekaj nasvetov  kot dragocen pripomoček pri opravljanju poslanstva krasilca in krsilke v cerkvi: Preden izbereš cvetje za določeno nedeljo ali praznik se ozri na božjo besedo, ki jo posreduje sam praznik. Kakšno obliko aranžmaja želiš postaviti, ustvariti in koliko cvetja boš potreboval. Poleg cvetja ne pozabi na gobo. Načrt je pol opravljenega dela.

To leto 2025 so se trudili za lepo cerkev in za dobro počutje prostovoljni sodelavci: Julka Križman, MartinecMaja, Janez, Mušič Anton, Jurkovič Martina, Jože, Jurkovič Dragica, Barbara Podržaj, Mojca Podržaj, Maja Podržaj Dragica Jurkovič, Martinc Maja, Janez, Podržaj Mojca, Maja, Podržaj Barbara, Nuša Buh, Miro Buh, Beti Zagorc, Janez Zagorc, Pavla Trtnik, Angelca Kraljič, Ana Trtnik, Marija Kraškovic, Nuša Buh, Karmen Fabijan, Milena Matjaž, Alenka Škufca, Maša Smrdel, Luba Škrabec, Jože Škrabec, Katja Višnjič Škrabec, Pečnik Branka, Pečnik Karmen, Helena Valentinčič – darovala za cvetje, Gruden Frančiška  – darovala za cvetje, Janežič Marko, Janežič Lea, Janežič Saša, Silvester Marinčič, Nada Marinčič, Darja Gregorič, Martina Filej, Nada Marinčič, Silvester Marinčič, Darja Greegorič, Martina Filej , Nada Marinčič, Silvester Marinčič , Gregorič Darja, Karmen Vidmar Kramberger, Irena Boh, Petra Fleten, Simona Javornik, Marta Briški, Terezija Kastelic, Veronika Kastelic, za cvetje sta prispevala: Miro Skubic in Vida Kastelic, Jože Ilovar, Golobič Franc, Kočar Stane, Kočar Cirila, Golobič Darinka, Rajf Andreja, Marucelj Anica, Gale Veronika, Gale Andreja, Ilovar Marija, Ilovar Nika, Globič Katja, Golobič Darinka, Kočar Stane, Kočar Cirila, Marucelj Anica, Marucelj Matevž, Gale Ana, Gale Barbara, Golobič Franc, Kočar Stane, Kočar Cirila, Golobič Darinka, Cirila Kočar, Stane Kočar, Darinka Golobič, Franci Golobič Andreja Gale, Barbara Gale, Veronika Gale, Gale Andreja, Gale Barbara, Golobič Darinka Kočar Cirila. Vsem hvala. Se nadaljuje!

Drugi sveti večer

Veselo silvestrovanje, ki je mnogim zelo pri srcu ne bi smelo zamegliti dejstva, da je na Silvestrovo drugi sveti večer. Zgodnje večerne ure tudi tokrat posvetimo  kajenju doma, molitvi in petju  ob jaslicah in pogovoru v družini. Če bomo tako nadaljevali bo večer lahko zelo prijeten in tudi cenovno bomo bolje prešli ta večer. Vsako leto je za nas pomembno, tudi za našo župnijo, naš kraj in našo domovino. Ne moremo se od njega posloviti brez zahvale Bogu in bližnjim. Tudi leto, ki je pred nami naj bo leto veselja, zdravja  in medsebojne povezanosti.

Novo leto – praznik svete Božje Matere

Novega leta dan je izrazito marijanski praznik in daje posebno priložnost za povezavo z ljudsko pobožnostjo. Tudi voščila naj bodo povezana s tem praznovanjem in zavestjo, da je Kristus gospodar sveta in vsega dejanja. Njemu pripadajo dnevi in večni časi. Med voščili je veliko krat omenjen tudi mir. Apostolski sedež je v letu 1967 določil 1,. januar za svetovni dan miru. S tem dnevom so močno povezane vrednote – svoboda, solidarnost, bratstvo, dostojanstvo človeške osebe…pravica do dela. Na praznik bo sveta maša ob 8 in ob 10 uri. Začnimo leto z Bogom.

Prvi petek – ker so bili bolniki obhajani že pred božičem, ta prvi petek v januarju, ne bo obhajanja po domovih.

Zahvala

Zahvaljujem se ob koncu leta vsem sodelavcem za vakršno pomoč v župniji, ki jo nudijo ali neposredno v korist župniji  ali tudi meni osebno. Bog najbolje pozna vsakršno dobro delo in tudi najbolj pravično nagrajuje, zato sem prepričan, da bo tudi vsakemu izmed vas v tem bogato poplačal. Naj bo novo leto za nas vse tudi nov izziv, da v njem naredimo čim več dobrega! (župnik)

Godovi in mašni nameni 29.12. 2025 – 4.1. 2026

pon. Tomaž……….za + Rudi in Meri Novak, ob 18 uri

tor.   Feliks…………za + Nežka Blažič, obl. ob 7.30 zj.

sre. Silvester……v zahvalo za leto 2025, ob 9 uri

čet.    Novo leto…ob 8 uri za ++ priporočene v molitev

                               ob 10 uri za sobrate in Marijono kongregacijo

pet.   Bazilij………..za + Angela Zajc, obl.  ob 18 uri

sob.   Ime Jezusovo…za nove duh. in red. poklice, ob 18 uri

ned.   2 ned. po B…ob 8 uri za žive in mrtve farane

                                ob 10 uri za + Ana Strgar