Oznanila župnije Škofljica, 11.1.2026

SVETA BRATA V BENETKAH

 

Sveta brata Ciril in Metod sta se ustavila tudi v Benetkah. Tedaj slavno mesto in tudi versko središče za mnoge dežele. Tu se je Ciril  z beneško duhovščino obširno prepiral o upravičenosti slovanskega jezika in slovanskega bogoslužja. V Benetkah je bilo tedaj mnogo Grkov. Benečani so bili v živahnih trgovskih stikih z grškim cesarstvom in so bili naklonjeni grškim težnjam. Benetke so spadale v Ogljeski patriarhat. In sveta brata sta imela važne razloge za razgovor z ogljeskim patriarhatom, ki je imel takrat oblast tudi nad našimi  deželami do Drave in je še dalje na sever pošiljal svoje misijonarje. Ako bi se naša apostola sporazumela z oglejskim patriarhatom, potem bi bilo njuno delovanje med Slovani zelo olajšano; s tem bi dobila tudi veliko oporo v Rimu. Morebiti sta še posebej želela, da bi oglejski patriarh nekoliko njunih učencev posvetil za duhovnike. Tu pa je nastalo veliko vprašanje zaradi slovanskega bogoslužja. Oglejska in benečanska duhovščina, kljub zvezam z Grki, ni imela razumevanja za slovansko bogoslužje in za Ciril – Metodove misijonske načrte. Tako si moremo razlagati, da se je v Benetkah razvnel oster prepir med Cirilom in med beneško duhovščino.

STAROSLOVENSKA Cirilova legenda  morebiti nekoliko pretirava, a stvar je morala biti zelo resna »Ko je bil Ciril v Benetkah so se proti njemu zbrali škofje, duhovniki in menihi, kakor vrani proti sokolu, in vzdignili trijezično krivoverstvo rekoč: Človek povej nam, kako da si ti sestavil slovanske črke (in knjige) in jih učiš, katerih nihče ni prej iznašel, niti apostoli, niti rimski papež niti sveti Gregor, niti Hieronim, niti Avguštin. Čemu ta novotarija. Mi pa poznamo samo tri jezike, v katerih je dovoljeno slaviti Boga: hebrejski, grški in latinski.«

Ciril je bistroumno in živahno dokazoval upravičenost slovanskega bogoslužja. S svojimi razlogi jih je premagal  in osramotil, jih zapustil in odšel.

Ni preostalo drugega, kakor, da se obrneta naravnost v Rim. Cirilova legenda res pripoveduje, da sta šele v Benetkah dobila papeževo pismo, naj prideta v Rim; tudi Metodova in rimska legenda bi si mogli natanko razlagati. Torej je mogoče, da sta se v Benetkah mudila tudi zato, da bi tukaj počakala  papeževega odgovora na svojo željo, ki sta jo  (po posredovanju grških menihov) sporočila v Rim. Iz Benetk so v Rim navadno potovali po morju do Ravene in od tam po suhem. Ravena je bila na pol grško mesto. Tu so nekdaj stolovali zapadni rimski cesarji in namestniki grških cesarjev, ki so začasno imeli oblast nad velikim delom Italije. Tam je bilo več krasnih cerkva sezidanih v bizantinskem slogu.

Ob nekdanjem ravenskem  pristanišču, je še danes ohranjena veličastna bazilikasv. Apolinarija iz 5 stoletja; v njej sta brez dvoma molila tudi sveta brata.

Takrat je v Raveni še stalaTeodorikova cesarska palača. Sv. Metod se je še pozneje spominjal ravenske cesarske palače, ko je dokazoval neprenesljivo prvenstvo rimskih škofov. Na svojih potovanjih v Rim in iz Rima je govotovo potoval  skozi Raveno. Tako smemo sklepati, da je tudi skupna pot svetih bratov šla skozi Raveno.

 

V RIMU

Ko se je romarska družba svetih bratov in njunih učencev  bližala Rimu, so bili v Rimu že obveščeni, da solunska brata prinašata svetinje  sv. Klemena, rimskega papeža iz prvega krščanskega stoletja. Rimljani z papežem Hadrijanom II (867 – 872) na čelu so naj slovesneje sprejeli sv. brata.

Morda se bo kdo vprašal, zakaj pišem o teh velikanih naše vere in o zavetnikih naše cerkve. Letos praznujemo 50 let ustanovitve župnijie in 40 let, ko je bila zgrajena naša  župnijskla cerkev.

KRAŠENJE IN ČIŠČENJE CERKVE

Različni članki  po revijah in tudi na spletu prinašajo zelo praktične nasvete za  krašenje in tudi kot spodbudo pri opravljanju tega dela.

A/Zaradi Kristusove žive navzočnosti cerkve ne krasimo z umetnim cvetjem, ampak z živim cvetjem, saj sta pristnost in minljivost bistvo cvetnega okrasja cerkve, prav tako pa z živim cvetjem iz narave vsaj malo zaznavamo letne čase in povezanost z naravo.

Sodelovali so: Lucija Strgar, Marjana Strgar, Brigita Ciperle, Nada Marinčič, Marija Anžič, Simon Ciperle, Simona Kovačič, Magda Pirnat, Draga Bitenc, Danica Zalar, Ana Pirnat, Ančka Pirnat Černič Zdenka, Anžič Marija, Zalar Danica, Bitenc Dragica, Ciperle Simon, Pirnat Magda, Ančka Pirnat (Faconova), Simon Ciperle, Anica Pirnat, Magda Pirnat, Joži Perovšek, Danica Zalar, Bitenc Dragi, Lucija, Marjana, Matevž, Marija Strgar, Domen Jakše in Matevž Strgar sta kosila okolico, Mehlin Branka in Jelka darovali za rože. Vsem, ki ste se trudili in lepšali cerkev za bogoslužje se zahvaljujem.

SKRB  ZA MLADINSKI PROGRAM

Ko sva prišla sem, sva spoznala, da najstnikov in mladine v glavnem ni bilo. Več let sva se trudila po najboljših močeh in še vedno je bilo teško spraviti skupaj kaj več od programa za birmo. Mladi preprosto niso zainteresirani in njihovim staršem je vedno bolj vseeno oziroma se jim ne ljubi spuščati se v borbo z njimi. In naj še priznava, da se tudi sama še vedno mučiva z mladinskim programom, kako jih motivirati, da pridejo, pripraviti do tega, da pridejo nazaj in da ostanejo dejavni – to niso majhne stvari. Po drugi strani pa je za naju ena od najbolj presenatljivih stvari pri vseh uspešnih župnijah, kar svea jih preučila, prav njihovo uspešno delo z mladino. V čem je njihova skrivnost. Pravzaprav to ni nobena znanost, potrebno je le slediti nekaj osnovnim korakom namesto uporabljati trike ali vzbujanje krivde. Narediti dober otroški program. Pastoralno delo z otroki oblikuje bodočo mladino in vaš mladinski program. Če imajo otroci čudovito izkušnjo v vaši župniji, bodo hoteli še naprej prihajati, ko bodo starejši.  /se nadaljuje/.

NCNG  +  Janez Mušič

Človeštvo in svet se vsak trenutek  in po vsakem človeku vračata k Bogu. Dobro vemo, da se v zemlji oblikuje klas, ki se bo nekega dne kopal v soncu. Naše zemeljsko življenje ima večno vrednost. Pokojnega Janeza se spominjajo : Alojzij Goršič z družino in člani župnijske Karitas Škofljica. Ne bo živel samo v naših spominih dragih temveč v hiši svojega Stvarnikia, v katerega je varoval in katerega je ljubil.

Teden molitve za edinost 18.1. – 25.1. 2026

Sv. apostol Pavel govori o edinosti. Njegova izvirna misel je bila, da je skupnost vernikov »eno telo in en Duh. Dele telesa med seboj povezuje eno upanje. Vsak ud ima edinstveeno nalogo in prispeva k celotnemu življenju in poslanstvu Cerkve. Vabljeni k maši in molitvi.

Trikraljevska akcija 2025

Pri tem so sodelovali 4 skupine. V pripravi so pomagale tudi tri matere, za kar se jim lepo zhavljujem. Mladi so pomagali svojim sovrstnikom, ki nimajo osnovnih stvari za življenje. Zbrali so 2475€. Hvala vsem sodelavcem in tudi vse darovalcem.  Adventna akcija otroci pa so darovali 94,3o€. Hvala najmlajšim. Srečanje kolednikov bo 17.1. ob 9.30 osnovna šola Alojzija Šuštarja. Vabljeni.

Zahvala za darove  ob novem letu in za biro med letom. Bog povrni!

 

Starše prvoobhajancev vabim na srečanje 13.1. ob 18h v zakristiji.

Godovi in mašni nameni 12.1. – 18.1. 2026

pon. Tatjana…..za + Marija Povše ob 18 uri

tor.   Veronika…za ++ priporočene v molitev, ob 7.3ozj.

1. Oton……….za + Peter Tomažič, ob 18 uri

čet.   Mihej………za + + Gale,  Gumnišče ob 19 uri

pet.   Marcel…….za + Franc Tomšič, obl. 18 uri

sob.   Anton……..za + Janez Mušič, ob 18 uri

ned.   2ned.m. l…ob 8 uri za žive in mrtve farane

                               ob 10 uri za + Anton Hosta